Kotlje.si
Znamenitosti
-
Razstava slik na temo Voda pod Uršljo goro, katere so naslikale učenke in učenci Podružnične šole Kotlje. Vabljeni tudi na PIŠČANČKOV LOV ZA ZAKLADOM. -
Uršlja gora (1.699 m.n.m.) je najvišji vrh pogorja Plešivec, je zadnja gora v nizu Karavank, ki zaključujejo pogorje Alp. Njen vrh krasi najvišje ležeča cerkev v Sloveniji, edinstvena poznogotska cerkev iz leta 1602, za katero so napravili načrt kmetje sami. Triglavska kapela sicer leži višje, a se po velikosti z visokogorsko katedralo, kakor bi lahko imenovali cerkev sv. Uršule, ki je dala ime Plešivcu, ne more primerjati. Cerkev, zidana iz kamna, ima skodlasto streho, stolp pa so morali pozneje zaradi strel in viharjev znižati. Notranje predelne stene pričajo o izvirni ...več -
V gozdu se od ruševin gradiča Šratnek čez Preš[ž]ki (prežati) vrh in še naprej proti Ravnam skrivajo med grmovjem ostanki dolinske pregrade. Šratnek je bil gradič na blagi vzpetini nad Kotljami, na koroško-štajerski meji. Pomen se mu je povečal, ko so ga deželni stanovi Koroške vključili v dolinsko pregrado proti turškim vpadom. Koroški deželni stanovi so imeli Koroško, ki je obdana z gorami, za naravno utrdbo, ki ji je treba zapreti le vrata – kot prehod skozi dolino reke Meže in preval nad Kotljami. Deželni stanovi, ki so jih predstavljali plemiči, ...več -
Podgora je lepa gozdna pokrajina nad Kotljami. V tej čudoviti okolici pod Uršljo goro je Ivarčko jezero, ki je s svojimi 633 metri nadmorske višine najnižje ležeče alpsko jezero. Jezero se je iz nekdaj naravnega jezera spremenilo v lep športno-rekreacijski center, od koder vodi obnovljena sedežnica do znanega smučišča Ošven v osrčju Uršlje gore.Poletno Ivarčko jezero Obiskovalci se lahko preizkusijo v natančnosti pri igranju mini golfa, izzovejo nasprotnika na košarkarskem ali odbojkarskem igrišču ali pa se preprosto sprehodijo okoli precej globokega jezera. Na svoj račun pa bodo prišli tudi ribiči. Vsekakor ...več -
Ko se Kotlje končajo, na levi strani ceste, ki pelje proti Ivarčkemu jezeru, stoji stavba, ki jo je že načel zob časa. V drugi polovici drugega stoletja je Rimljanom primanjkovalo železa in so ga zato uvažali od blizu in daleč. Ena od poti, po katerih so ga prevažali, je bila tudi cesta Virunum– Celeia. Karavane pa niso bile varne. Napadali so jih Makromani (zahodnogermansko pleme z izvorom na področju reke Maine), zato so Rimljani zaradi večje varnosti ustanavljali postojanke. Ena izmed teh postojank naj bi bila na tem mestu. V drugi polovici ...več -
Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc (1893-1950), sodi v Ožji vrh slovenskih pisateljev. Pisateljevo življenjsko pot je v en sam stavek strnil pesnik Oton Župančič: »… težavna pot od paše in pluga do fužin in strojev, pot našega človeka od kmetskega pastirčka do delavca, od delavca do zavednega socialista in borca za bodočnost.« Njegova zbrana dela obsegajo dvanajst knjig, kar nedvomno dokazuje Prežihovo izredno plodovitost, ki jo je zmogel v času, ki je bil za pisateljsko snovanje izrazito nenaklonjen. V okviru takratnega Koroškega muzeja Ravne je bil leta 1979 ...več -
Vorančeva pot, zarisana v Kotlje, Podgoro in Preški vrh, je svojevrsten, značilen in enkraten spomenik. Iz trde zemlje vedno znova raste lepota pisane besede, ki jo je s svojimi deli tej pokrajini podaril Lovro Kuhar – Prežihov Voranc. Na njej moramo začutiti dih tihih globeli, ljubezen do zemlje in razbijanje kovaških peči. Tukaj se prepletata trdo življenje kmeta in delavca, ki sta ujeta v naročju Gore in gledata na svet z drugačnimi očmi, ki naredijo ta kraj lepši in drugačen od drugih. Pot predstavlja postaje pisateljevega življenja v rojstnih Kotljah, od rojstva ...več -
Ko sta prišla spomladi leta 1900 Ivan in Marjeta KUHAR kot najemnika k Prežihu, sta imela za seboj že nekaj postaj boja za lastno zemljo. Mladi Voranc in Alojz sta takrat zares postala Prežihova. Tu jima je umrla edina sestra Anica, tu sta se rodila še njuna mlajša brata Ivan in Avgust.[gallery ids="527,526,524,523,522,521"] »Tu, pri Prežihu na parni je začel Prežihov Voranc klesati svoje nesmrtne podobe samorastnikov,« piše na nizkem, grobo obdelanem kamnu pod lipo pri Prežihu. Toda Voranca je mikalo znanje in vabil ga je svet. Od Prežiha se je napotil ...več
