Predstavitev je vodila prof. Bojana Verdinek, ki se je pogovarjala z urednikom zbornika Mirkom Osojnikom, sicer vztrajnim in resnim prežihoslovcem. Prav zaradi njegovega zanimanja se je rodila posebna knjiga v elektronski obliki, ki jo je izdala in založila Prežihova ustanova.

Gre za izbor člankov iz Koroškega fužinarja vse od leta 1951 do leta 2007 oziroma glasila ravenskih jeklarjev, ki danes, žal, ne izhaja več.

Vseh člankov v Koroškem fužinarju je bilo 114, v zborniku jih je zbranih 82, kar pomeni, če bi bila to knjiga, okoli 600 popisanih strani.

Urednik zbornika Prežihov Voranc v ogledalu  Koroškega fužinarja Mirko Osojnik je zbornik predstavil takole: »Prva in druga številka Koroškega fužinarja sta izšli skupaj 29. novembra 1951, torej slabi dve leti po Prežihovi smrti. Publikacijo, ki je imela takrat podnaslov Glasilo guštanjskih železarjev, je začel izdajati upravni odbor Železarne Guštanj, urejeval pa jo je uredniški odbor. Odgovorni urednik novega 'fabriškega' lista je postal Avgust Kuhar, Vorančev najmlajši brat.

Kratko in jedrnato uredniško zasnovo glasila je urednik razgrnil že v prvi številki Fužinarja v članku Naš list: »Prvič od obstoja našega naselja in imena je sedaj izšel v Guštanju tudi že lastni list. Izdaja ga upravni odbor železarne. Guštanj ni toliko zaostal, kakor je oddaljen in ne tako nezanimiv, kakor je tih, da ne bi mogel biti tudi kraj za izdajanje lastnega glasila. To smo sedaj že dokazali. Kaj bi govorili več, razlagali in utemeljevali. 'Koroški fužinar' je tu in se utemeljuje sam. Rodil ga je napredek kraja, rodile so ga potrebe; oddaljenost in tišino smo prerastli …«

Glavnega urednika poudarjeno navajamo zato, ker je že njegova izvolitev za to nalogo kazala na to, da bo zagotovo skrben varuh bratovega spomina. In res: Že v omenjeni 1. številki je novembra 1951 začel izhajati Prežihov potopis Od Meže do Poljane.

Nadaljevanje potopisa je sledilo in se končalo v št. 1–3 za leto 1952, hkrati pa je v isti številki izšlo tudi poglavje Skrivna bralnica iz pisateljevega nedokončanega romana Pristrah. V številki 4–6 z dne 30. maja 952 se je Skrivna bralnica nadaljevala a se, žal, v številki 7–9 z dne 27. avgusta 1952 ni sklenila. V tej številki pa je začel izhajati še Prežihov potopis Svinja in se sklenil v številki 10–12 z dne 29. novembra 1952. V tej številki je izšel še Prežihov potopis Tam, kjer teče bistra Drava. 

V številki 1–3 z dne 26. februarja 1953 pa je bil natisnjen že prvi sestavek o Prežihu. Napisal ga je njegov revolucionarni tovariš Ivan Kokal – Imre. Tej objavi je sledilo še 113 zapisov o pisatelju.  Ker je bilo vseh člankov, ki
so se bolj bistveno vezali na pisateljevo življenje in delo, kar 114, bi to najbrž pomenilo preveč obsežno izdajo. 32 manj pomembnih je urednik Mirko Osojnik zato izločil in kljub temu je ostalo 82 vsebinsko najmočnejših prispevkov, ki jih je smiselno razvrstil v devet različno obsežnih poglavij oziroma sklopov. 

Vir in več o tem: www.ravne.si

nazaj domov