Večkrat sem premišljevala o tem, kaj se zgodi, če združimo dve tako pomembni prioriteti, kot sta
modrost in mladost. Čutila sem, da mora biti nekaj posebnega, vendar pa nikoli nisem popolnoma razumela ali občutila kako je. Nato pa sem kar iznenada, kakor utrinek, ki v vsej svoji veličini potuje čez nebo, ali metulj, ki zamahne s svojimi krili, dobila odgovor na svoje vprašanje. Verjamem, da bi enako ali vsaj podobno lahko dejali obiskovalci Božično-novoletnega koncerta MePZ Rožmarin.
Kot vsako leto, smo se tudi letos potrudili in vam pripravili kar se da zanimiv in pester večer. Vedeti morate, da je za nas pevce prav vsak koncert nekaj posebnega, edinstvenega in neponovljivega. Takrat lahko s petjem marsikomu polepšamo dan, prav tako pa vam pokažemo, kaj smo počeli čez leto. To za nas predstavlja veliko odgovornost hkrati pa izziv, saj z organizacijo takšnega koncerta ni malo dela. Potrebnih je veliko vaj, klicev in pa seveda ostalih malenkosti, brez katerih ne gre. Vse te stvari pa nam marsikdaj povzročajo skrbi. Vedno se sprašujemo, če bomo napolnili dvorano, saj se v prazničnih dneh marsikje kaj dogaja. In letos nam je ponovno uspelo. Verjetno si ne morete predstavljati navdušenja ob pogledu na polno dvorano nasmejanih obrazov.

Da pa smo celotni koncert še malce popestrili, smo k sodelovanju povabili skupino mladih fantov, ki so bili pred tremi leti izbrani za najboljšo vokalno skupino v slovenskem prostoru. Tako so poleg dveh domačink, Klare in Laure Kotnik, ki sta z zborom povezani preko svojih staršev; nastopili tudi Šaleški študentski oktet iz Velenja. Z veseljem so se odzvali našemu povabilu in s svojo pesmijo očaraliposlušalce, še posebej paposlušalke. Lepo je slišati mlade glasove, ki običajno pesem zapojejo na popolnoma svojstven način ter vanjo vlijejo svojo mladost in energijo.
Ves trud je povrnjen, ko opaziš zadovoljne obraze odhajajočih obiskovalcev koncerta. Želimo si še več takih dogodkov, kajti lep je občutek, ko nekaj storiš za drugega in mogoče pa le ni zanemarljivo, da Rožmarin že četrt stoletja zaseda, morda celo pomembno, mesto v kotuljskem kulturnem prostoru.
Radi bi, da bi se tako tudi nadaljevalo, zato morda v premislek tistim mladim, ki imajo posluh in veselje do petja, da se pridružijo in na svoj način pomagajo ohranjati slovensko pesem in besedo.
nazaj domov