Za nami je še en duhovno nabit vikend za prvoobhajance. Program, ki je trajal od 16. 5. do 18. 5. smo vsak s svojim deležem pripravili animatorji, katehistinja Sonja in kaplan Damjan. Otroci so na Homec prišli v petek okoli 18. ure, se nastanili, izbrali postelje in začeli smo z našim skrbno pripravljenim programom. Oblikovale so se tudi 4 skupine in v vsaki skupini sta bila dva animatorja, ki sta še posebej skrbela za otroke iz svoje skupinice. Skupine so ves čas rastle in se tudi spreminjale. Najlepše je to, da lahko animator skupine spremlja svoje otroke čez cel vikend in s svojimi očmi vidi, kako se otroci vse bolj povezujejo in krepijo svoja prijateljstva in kako tudi duhovno rastejo. Z otroki pa smo rastli tudi animatorji. Čeprav se animatorji cel vikend trudimo za otroke in jim namenimo ves svoj čas, pa tudi mi nekaj črpamo od otrok in nam tudi oni lahko ogromno podarijo. Na Homcu smo čez cel vikend spoznavali Jezusovo življenje, kako je poklical 12 apostolov in kaj je učil. Otroci so bolje spoznali tudi sv. mašo, s svojimi idejami oblikovali vse uvode, zahvale in prošnje, ki so jih prebrali pri maši v soboto, a najpomembnejša je bila priprava na prvo sv. spoved. Nekateri so se je že od vsega začetka veselili, spet druge je bilo malo strah in vse to je bila priložnost za učenje. Animatorji smo z otroki podelili svoje izkušnje o sveti spovedi in tako otrokom skušali približati pomen tega zakramenta. Kar nekaj otrok je skrbelo, kako bodo povedali svoje grehe in da bodo v spovednici pozabili kakšen greh, zato smo se posebej osredotočili na izpraševanje vesti. V nedeljo so prišli starši in botri, za katere so otroci na začetku pripravili program in jim pokazali, kaj vse so na Homcu počeli in kako so se imeli. Botri in starši so svojega prvoobhajanca nato pospremili do spovednice kjer je opravil spoved. Ko je otrok prišel iz spovednice mu je boter nadel belo oblačilo in dal krstno svečo nato pa so starši, boter in otrok odšli do oltarja in skupaj zmolili. Tudi starši in animatorji so imeli možnost svete spovedi in lepo je bilo videti, da so se odzvali v kar velikem številu. V cerkvi smo lahko začutili, da se dogaja nekaj posebnega in menim, da je bil za vse nas to poseben, svečan dogodek. Sv. spoved je nekaj najlepšega kar nam je Bog podaril in pomembno se mi zdi, da se prva spoved praznuje zares kot praznik sprave in vrnitve k Bogu.

Maruška Krajnc

Več: pastir.si