Med mlade iz Kotelj je priplavala ideja, da bi razbili naš vsakdan, da bi naredili malo spremembe. Pogovarjali smo se, da bi šli za vikend v del Slovenije, ki smo ga mogoče premalokrat obiskali, čeprav je dejansko sorazmerno blizu in lepo. Govorim o Primorski. O morju. J Smo si rekli, hej, zakaj pa ne, saj si zaslužimo malo oddiha, pojdimo. In smo šli. 16 novembra se nas je tako v kombi in avtomobile »zbasalo« veliko mladih! Najprej smo se ustavili na gradu Socerb, ki ima prečudovit razgled na celoten Tržaški zaliv in naša obmorska mesta. Nekateri še niso bili na slovenski obali, pa so nam naši dolgoletni voditelji, ki so že bili in imajo vsaj nekaj orientacije pokazali kje je katero mesto. Ustavili smo se tudi v Hrastovljah in si ogledali uprizoritev mrtvaški ples. Da pa vsega nismo gledali samo na daljavo in iz ptičje perspektive smo se odpeljali ‘dol’, se sprehodili skozi Portorož, Bernardin, vse do Pirana, se poslikali ob morju, za kopanje pa je bila voda le malo premrzla, čeprav smo po avtomobilu delali načrte, kako se bomo vrgli v vodo in še zadnjič letos zaplavali v morju. Odšli smo tudi v Izolo in ker je zima ter ob petih sonce že zaide, smo se odpravili na nočni sprehod do Svetilnika in se dodobra naužili morskega, prijetnega zraka. Imeli smo srečo, saj je sonce še ravno zahajalo in smo imeli pogled na neverjeten sončni zahod. Da pa je bilo vse skupaj še bolj popolno, smo se udeležili sobotne večerne sv. maše. Tako smo se Mu lahko v miru zahvalili in Ga prosili naj nas še preostanek sobote in naslednjo nedeljo spremlja.

Priredili smo si zabaven večer, se poveselili in se še bolj povezali med seboj. V nedeljo se je dan pričel dokaj hitro, ob sedmih smo bili že vsi pokonci, spravljeni in že na naši poti. Kakšna bi bila nedelja brez svete maše? Odpravili smo se v župnijo Markovec. Ob vstopu je vsem vzelo sapo! Bila je tako čudovita, saj ne znam opisati z besedami. Ni bila ‘klasična’ cerkev. Namesto oltarjev so bili po steni polepljeni kamenčki – mozaik, ki je predstavljal Mojzesa, pohod po puščavi, križanje Jezusa, Marijo, Svetega Duha in še toliko malenkosti, ki nam jih je predstavil župnik. Za nas si je vzel čas, podrobno opisal vse kar predstavlja mozaik, ki je delo dr. Marka Ivana Rupnika, ki je na isti način opremil tudi papeževo kapelo v Vatikanu in na stotine cerkva po celem svetu. Maša je bila še bolj veličastna. Tista … prava maša! Podrobno smo si ogledali še Škofije in seveda Koper …

Polni dobrih vtisov, novega znanja in večje medsebojne povezanosti smo se vračali domov. Takšni izleti dajo mir srcu in oprijemljiva prijateljstva. Želim, da bi bilo več takih izletov … Saj ni pomembna destinacija. Važno je, da imamo tisti pravi občutek … kamor koli gremo moramo zraven vzeti Njega. Ko te obkrožajo ljudje, ki te vzpodbujajo, čutijo s teboj, je to toliko lažje, toliko bolj se čutiš bližje Njemu. Mogoče tudi bližje sebi.

… naše praznovanje … tako smo vsa leta živeli mladi, ko smo vodili projekt Dar za dar. Tega nam še takšna zavist in še takšna človeška pokvarjenost ne more vzeti.

Nina Ošep