Praznik Občine Ravne na Koroškem je 12. april, dan, ko so leta 1952 slovenski poslanci izglasovali zakon, da postanejo Ravne na Koroškem mesto. V počastitev občinskega praznika je potekala svečana seja s slovesno podelitvijo priznanj Občine Ravne na Koroškem.

Na svečani listini o podelitvi naslova častnega občana Občine Ravne na Koroškem gospodu Marjanu Kolarju je natisnjeno besedilo: »Poklon in zahvala pisatelju in publicistu za neizbrisen pečat, ki ga je s svojim izjemnim opusom vtisnil v slovenski literarni prostor, za zvestobo koroškim koreninam, dometu njegovega dela preko mej domovine ter za prispevek k ugledu in uveljavljanju Občine Ravne na Koroškem v slovenskem prostoru in v svetu.«

“Veliko plaketo Občine Ravne na Koroškem je prejel Tomaž Kocuvan za požrtvovalno delo v prostovoljstvu z utrjevanjem pozitivnih moralno etičnih vrednot, doprinos k ohranjanju, obnovi in promociji kulturne dediščine Kotelj, nesebično pomoč pri osebnostnem razvoju mladih ter za prispevek k razvoju in ugledu kraja in občine.”

“Veliko plaketo Občine Ravne na Koroškem je prejela Monika Plestenjak za njeno 50-letno glasbeno ustvarjalnost, prispevek k ohranjanju zborovske tradicije na Koroškem, za skrb pri ohranjanju narodnih pesmi v številnih priredbah ter prispevek k bogatenju kulturnega utripa v kraju in občini.”

Vsem trem nagrajencem čestitamo in se zahvaljujemo tudi za njihov doprinos razvoju Kotelj.

Vir: ravne.si

 Objavljamo tudi utemeljitve za podelitev priznanj:

Marjan Kolar – ČASTNI OBČAN OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM

“Poklon in zahvala

pisatelju in publicistu

za neizbrisen pečat,

ki ga je s svojim

izjemnim opusom vtisnil

v slovenski literarni prostor,

za zvestobo koroškim koreninam,

dometu njegovega dela

preko mej domovine

ter za prispevek

k ugledu in uveljavljanju

Občine Ravne na Koroškem

v slovenskem prostoru in v svetu.”

Marjan Kolar: pisatelj, publicist, urednik, esejist.

Rodil se je 6. oktobra 1933 v uradniški družini v Slovenj Gradcu. Med vojno je bil s svojimi izgnan v Nemčijo. Maturiral je na Ravnah, študiral nemščino in slovenščino v Ljubljani ter služboval v našem mestu kot knjižničar in urednik tovarniških glasil v železarni.

Je avtor sedmih romanov, treh povesti, treh zbirk črtic, novel in kratke proze, petih radijskih iger ter zbirke humoresk in satir. Preveč je naslovov, da bi vse naštevali, zato ob tej priložnosti navedimo le tiste, ki jih sam šteje za svoja najboljša besedila: to so romani Zvezde in križi, Prekrstitve in Robinzonova zastava ter zbirka kratke proze Moji mimohodi. Zagotovo velja posebej omeniti tudi črtico Nepravilni trikotnik, ki je bila udeležena najprej v srbski antologiji slovenske proze, nato pa v ruski, beloruski in turški antologiji jugoslovanske proze. Razvoj njegovega pripovedništva je v monografski študiji zajela njegova življenjska sopotnica Marija Irma Vačun Kolar. V čast nam je, da se je kot izdajatelj knjige lahko podpisala Občina Ravne na Koroškem. Knjigo bomo prihodnji teden, točneje v četrtek, 16. aprila, predstavili strokovni in drugi javnosti.

Svoja dela je Kolar do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja objavljal v slovenskih literarnih revijah Svit, Naša sodobnost in Dialogi. Kot publicist in esejist je sodeloval je v Novi reviji, Zvonu in Odsevanjih. Med njegovimi strokovnimi deli izstopa Zgodovina železarstva na Koroškem, objavljena v zborniku Med Peco in Pohorjem in v samostojni publikaciji 375 let jeklarstva na Ravnah.

V letih 1964 -1992 je bil urednik Koroškega fužinarja, Informativnega fužinarja in Fužinarja mladih. S svojim delom dal neizbrisljiv pečat domačemu kraju in tudi širše, za kar je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim je za roman Išči poldan prejel Prežihovo nagrado pri Založbi Obzorja in nagrado Prešernovega sklada. Leta 1970 je bil odlikovan z državnim odlikovanjem red dela s srebrnim vencem, leta 1987 je prejel slovensko priznanje za novinarsko in uredniško delo. Občina Ravne mu je v letu 2009 podelila Veliko Prežihovo plaketo.

Marjan Kolar je zavezan koroškemu svetu, ki se je razvil ob železarni in ki je bil včasih mačehovski do njega – vendar ga ima rad in se mu oddolžuje z vsem najboljšim, kar premore.

Tomaž Kocuvan – VELIKA PLAKETA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM

“Za požrtvovalno delo v prostovoljstvu

z utrjevanjem pozitivnih moralno

etičnih vrednot,

doprinos k ohranjanju,

obnovi in promociji

kulturne dediščine Kotelj,

nesebično pomoč pri

osebnostnem razvoju mladih

ter za prispevek k razvoju

in ugledu kraja in občine.”

Tomaž Kocuvan prejema Veliko plaketo občine Ravne za nesebično delo in prostovoljstvo, ki ga že vrsto let opravlja v Kotljah. Kar 12. let je vodil projekt »Dar za dar«, katerega osnovni cilj je bila obnova uničene notranje opreme enega od pomembnih kulturno-zgodovinskih objektov v občini, župnijske cerkve svete Marjete v Kotljah. K sodelovanju je najprej pritegnil vsaj 20 mladih, ki so bili njegova desna roka, in nato prek 300 ljudi iz Kotelj in okolice. V 12 letih jim je uspelo vso opremo župnijske cerkve popolnoma obnoviti. Projekt je lani prejel tudi naziv »Naj prostovoljski projekt 2013«, ki ga pod pokroviteljstvom predsednika republike podeljuje Mladinski svet Slovenije.

Na predlog tedanjega župnika in gospodarskega sveta se je Tomaž leta 2011 lotil tudi nujne obnove fasade župnijske cerkve v Kotljah, ki je bila izvedena v treh mesecih. Organiziral je zbiranje prostovoljnih prispevkov in do konca akcije se je zbralo 90 % potrebnih sredstev.

Leta 2004 je bil pobudnik enotedenskega počitniškega programa za mlade, oratorija, ki ga pod njegovim vodstvom mladi animatorji v poletnih mesecih pripravljajo še danes, lani že enajstič zapovrstjo. To je bil most do njegovega največjega dosežka, čustvene, duhovne in telesne rasti številnih mladih, ki jih je Tomaž uspel ob vseh projektih in dogodkih pritegniti k sodelovanju. Mnogim ni bil le voditelj, temveč tudi prijatelj in zaupnik, ki se trudi poiskati primerno rešitev, ko je to potrebno. Njegov cilj je, da bi odrasli v odgovorne in aktivne državljane, ki jih odlikuje čut za prostovoljstvo in do bližnjega.

Monika Plestenjak – VELIKA PREŽIHOVA PLAKETA

“Za njeno 50-letno

glasbeno ustvarjalnost,

prispevek k ohranjanju

zborovske tradicije

na Koroškem,

za skrb pri ohranjanju

narodnih pesmi

v številnih priredbah

ter prispevek k bogatenju

kulturnega utripa

v kraju in občini.”

Gospa Monika Plestenjak je v glasbenem dogajanju na Koroškem prisotna že 50 let. Kot zborovodkinja je s svojimi zbori sodelovala na številnih prireditvah, proslavah, dobrodelnih koncertih, na pogrebih in ob drugih priložnostih, kjer je glasba dopolnila vsebino in povzdignila svečanost posameznega dogodka.

Njen prispevek k bogatemu kulturnemu življenja občine je mogoče izraziti z ugotovitvijo, da je bila vezni člen v delu našega časa, ko smo potrebovali človeka, ki bo vodil številne zbore in njihovo ustvarjanje dopolnjeval z orgelsko glasbo. Pomemben je njen prispevek k ohranitvi in popularizaciji koroške narodne pesmi, saj je za ženske zbore in druge pevske skupine priredila skoraj 50 pesmi. V njeni priredbi zveni tudi pesem Uršlja gora, katere avtor napeva in besedila je Mitja Šipek, Monika pa je napisala priredbo za moški in za mešani pevski zbor. Številni posnetki njenih del so bili izdani na zgoščenkah, brez števila je radijskih študijskih posnetkov ter posnetkov koncertov in prireditev. Njena sled se je tako zarisala v pisne in multimedijske zapise, predvsem pa v srca ljudi, ki so z njo soustvarjali glasbeno podobo občine in doline.

Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade s področja glasbenega ustvarjanja in za aktivnosti v gasilstvu.