VPRAŠANJE:

Zakaj imate duhovniki toliko proti noči čarovnic? Ali ni lepo, ko starši skupaj s svojimi otroki izrezujejo in krojijo buče ter tako preživijo nekaj časa skupaj? Ali pa vas ta skupaj preživeli čas moti? Ali nas hočete oropati vsakega veselja? (Simona M.)

ODGOVOR:

Draga gospa, ne gre za nobeno omejevanje družinskega veselja. Gre za to, kaj je pametno. »Skupaj preživeti čas« ni v vsakem primeru dober. In ta, ki ga omenjate, prav gotovo ni. Vidim, da izvora praznika ne poznate, zato vam bom skušal vsaj nekoliko pojasniti današnjo zmedo.

Preberite, kaj mi je po medmrežju poslal zelo znani, sveti duhovnik: »Ali veš, da je morala pri starih Keltih vsako leto na dan halloween ena družina v vasi darovati svojega otroka v ognju, da bi s tem umirili hude duhove? Otroka so živega zažgali, ostanke pa položili v izdolbeno repo ali bučo, na katero so izdolbli strašljive dele obraza!«

Sprašujem vas, ali se vam zdi primerno ohranjati spomin na ta grozljiv običaj, se ob takih spominih zabavati ob svojih živih zdravih otrocih?!

V 5Mz 18,10 Bog prepoveduje sežigati (moriti) otroke: »Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer žrtvoval v ognju!«

Mislim da je – ne le za kristjane, ampak za vsakega človeka, ne glede na veroizpoved ali neizpovedovanje vere – neprimerno obujati spomin na ta poganska grozodejstva. Čarovniki/ce so zahtevali žrtvovanje, sežiganje živih otrok; od tod – noč čarovnikov/nic.

Čudno, da v vrtcih in šolah otrokom ne povedo resnice.

Na Irskem je morala vsaka vas žrtvovati v ognju enega otroka. Vsaka družina je zato v tej noči doživljala velik strah. Nihče ni vedel, koga bodo čarovniki izbrali. To se je dogajalo vsako leto, dokler ni prišlo krščanstvo. Spreobrnjenje k Jezusu je rešilo otroke.

Zaradi teh dejstev velja središčna pozornost v tej noči čarovnikom/cam, ker so zahtevali žrtvovanje otroka, okultnemu in strahu.

Sveto pismo pozna človekov strah in njegov izvor. Zato hoče človeka osvoboditi.

Rim 8, 15: Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!«

2 Tim1,7: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.«

Strah torej ne prihaja od Boga, ampak od njegovega nasprotnika.

V času noči čarovnic se otroci oblačijo v hudiče, čarovnice, zlobne figure iz grozljivk, satanistične heavy metal glasbenike.

Če sodelujemo pri praznovanju noči čarovnic – hočemo ali nočemo – pomeni, da praznik odobravamo z vsem, kar sodi k njemu. Pove, da ne verjamemo popolnoma, da Bog želi strah nadomestiti z ljubeznijo, mirom. Zanemarja se Božja beseda, ki pravi, naj nimamo nič opraviti z nobeno obliko okultizma. V 2 Krn 33, 6 očita Bog človeku: »Svoje sinove je žrtvoval v ognju v Ge Ben Hinómu. Vedeževal je, vražaril in čaral, vpeljal zarotovalce duhov in razlagalce znamenj; storil je veliko takega, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, da bi ga jezil.«

V 1 Tim 4,1 pa sv. Pavel kot prerok vidi v prihodnost: »Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov.« Davno prej sporoča psalm 106,37: »Darovali so svoje sinove in svoje hčere demonom.«

Namesto tega, kar nam hoče prinašati noč čarovnic, bi morali storiti vse, kar zmoremo, da bi sporočali to, kar res verujemo: da kristjani ne živimo v strahu, ampak v Božji ljubezni, da se razlikujemo od sveta, ker nočemo nasedati zlu, in da se na dan vseh svetih pripravimo povsem drugače, duhovno, ne pa s poganskim praznikom čarovnic, ki hoče nadomestiti praznik zveličanih – vseh svetih. Praznik čarovnic je praznik pogubljajočih.

Vprašajmo se s svetim Pavlom: 2 Kor 6: »Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nepostavnost? Kakšno občestvo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliárjem? V čem se Božje svetišče strinja z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel Bog: Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.«

Krivdo za duhovni razvrat, debato o tem lahko beremo tudi na forumu RKC, nosimo predvsem uradni oznanjevalci Cerkve, če ne poznamo duhovnih tokov danes. Eni nas vodijo k delom teme, drugi k izvirom Luči. In to je treba znati razločevati. Če danes človek ne razločuje, kaj je Kristusovo in kaj Beliárjevo, dela ljudem samo škodo, ker ne more razločevati med ravnim in krivim, lahko svetuje in sam počne napačno. Če otroci ali starejši praznujejo s silami teme noč čarovnic, ali kličejo duhove … bodo gotovo kmalu izgubili »duhovni imunski sistem« in tako prišli pod vpliv temnih sil ter zapustili vero.

Psalmist se sprašuje: »Ko se rušijo temelji reda, kaj more storiti pravični« (Ps11,3) ?! Poglabljati se mora v Evangelij, moliti in ne kloniti, iti le za Jezusom, ki je Pot, Resnica in Življenje.

Draga gospa, mislim, da se bo odslej vaša družina zbirala ob bolj pametni zabavi.

(Igor Lovišček, duhovnik)