Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc (1893-1950), sodi v Ožji vrh slovenskih pisateljev. Pisateljevo življenjsko pot je v en sam stavek strnil pesnik Oton Župančič: »… težavna pot od paše in pluga do fužin in strojev, pot našega človeka od kmetskega pastirčka do delavca, od delavca do zavednega socialista in borca za bodočnost.« Njegova zbrana dela obsegajo dvanajst knjig, kar nedvomno dokazuje Prežihovo izredno plodovitost, ki jo je zmogel v času, ki je bil za pisateljsko snovanje izrazito nenaklonjen.

V okviru takratnega Koroškega muzeja Ravne je bil leta 1979 odprt Prežihov spominski muzej – Prežihova bajta. Stoji nad Kotljami na Preškem vrhu. Kuharjevi so Prežihovo bajto kupili leta 1911 in, če lahko sklepamo po letnici na nosilnem tramu v hiši, ‘bajta’ doživlja dvestoletnico. Lepo urejena notranjost nas popelje v čas Prežihove mladosti, o njegovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Seznanimo se tudi z življenjskimi usodami Prežihovih ‘pobov’, ki so vsi, razen brata Ivana, odšli po svetu.

Prežihova bajta predstavlja značilno stavbo malega kmeta (‘bajtlerja’). Prislonjena je ob sončno reber zaselka Preški vrh, od koder je lep razgled na Kotlje in vso hotuljsko kotlino na vzhodni in na košato Uršljo goro na južni strani. Skupaj s hlevom predstavlja bajta vzporedni tip kmečkega doma, tudi stanovanjske in gospodarske stavbe so prilagojene velikosti zemljišča. Tik nad Prežihovo bajto stoji bronast Prežihov spomenik, delo akademskega kiparja Stojana Batiča.