Danes vsa Slovenija slavi zmago – zlato olimpijsko medaljo Tine Maze v kraljevski disciplini – smuku!
S tem velikim dosežkom nas je spomnila na tisto, kar je zapisano globoko v nas in večkrat pokrito s kupom snega – da smo zmagovalci. Da smo odrešeni, da je Nekdo za nas že zmagal glavno tekmo!!

Glavna tekma v bitki proti zlu je že dobljena, dokler smo na tem svetu pa nam ostaja še par večjih ali manjših bitk. Gavna proga teh bitk pa je v našem srcu. Tam na tisti smukaški progi, kjer drvijo misli in čustva, ideje, navdihi in skušnjave z veliko hitrostjo, je potrebno, da tudi mi stopimo v trening, ki nas ga uči Jezus.

On nas danes spodbuja, da bi znali ločevati med tistim, kar nas resnično ogroža ter jemlje dostojanstvo Božjih otrok in tistim, kar nas samo navidezno straši. Velikokrat za svoje skrbi in strahove, za svoje napake in grehe krivimo okoliščine, obtožujemo druge …vedno je kriv nekdo, ki nam je “podal jabolko”. A Jezus opozarja, da nas ne more omadeževati nič, kar prihaja odzunaj. Kakor bi hotel reči, da imamo v Njem moč, da premagamo vse zlo, vse skušnjave in ves greh, ki prihajajo izven nas. Naj bodo krivice še tako očitne, skušnjave, ki jih ponujajo mediji še tako velike in besede, ki ranijo pogoste, vendarle ostajamo svobodni za to, da “ločujemo odpadke”. Nobeno zlo, ki prihaja od zunaj nima v našem srcu moči, če mu je ne damo sami. Kajti Milost je močnejša.

Večjo nevarnost pa predstavljajo napadi zla, ki prihajajo od znotraj, iz našega srca. Kajti tam se rojevajo hudobne misli, nečistovanja,tatvine, uboji, prešuštva, lakomnost, zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bogokletstvo, oholost, nespamet.  Tam, na notranji progi srca, je potrebno postaviti trenerje in vse misli spustiti skozi filter usmiljenega pogleda Boga … Kajti On edini zmore to zlo pribiti na križ, uničiti in na koncu celo pretvoriti v naše dobro, v vstajensjko zmago, v zmago Milosti!

Pustimo torej danes in vse dni Gospodu, da vstopi na našo progo, kjer divjajo misli in čustva ter jih pustimo presejati in razločevati z Njegovim očesom, nato pa izbrati Dobro. Kajti to je svoboda. To je resnična zmaga!!

Vse to pa se lahko zgodi le v objemu tega čudovitega Odnosa med mano in Bogom, ki ga opisuje prvo berilo. Kraljica iz Sabe je pripotovala od daleč, da bi preverila in okusila Salomonovo modrost. Nam pa sploh ni potrebno daleč, da bi lahko okušali in se načudili lepoti gostije, ki nam jo pripravlja Bog! Kajti On je tukaj.

Ko je kraljica iz Sabe videla vso Salomonovo modrost in palačo, ki jo je bil sezidal,  in jedi njegove mize, kako so tam sedeli njegovi dostojanstveniki in stregli njegovi služabniki, in njih oblačila in njegove točaje, je kar strmela. Rekla je kralju: »Resnično je, kar sem v svoji deželi slišala o tebi in tvoji modrosti. Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. In glej, niti polovice mi niso povedali. Tvoja modrost in odličnost presega sloves, ki sem ga slišala. 

In res, težko je verjeti v lepoto Odnosa, dokler to pravijo drugi. Vsak od nas potrebuje, da vanj vstopi čisto sam ter vse to okusi in vidi z lastnimi očmi. Tedaj lahko z vsem srcem zakliče: “Niti polovice mi niso povedali!!”

Res, blagor tistim služabnikom Boga, ki vedno stoje pred Njim in poslušajo Njegovo modrost! Blagor tistim, ki Boga spustijo v svoje srce in življenje.

Izkusiti Boga so tiste dišave in dragi kamni, ki se jih ne da zamenjati z nobenim drugim bogastvom.
A potrebno se je odpraviti na pot in tvegati … da bi uzrli to veličino Gospodovega sijaja. On nas vabi v ta Odnos, kajti tam, edino tam, lahko okusimo resnične zmagovalne stopničke. Tiste, ki trajajo …

In na teh stopničkah je več prostora, kot ga v svojih omejenih predstavah predvidevamo!

Vir: Na tvojo Besedo