“Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.” (Jn 6, 51)
Na četrtek po prazniku svete Trojice obhaja Cerkev od 13. stoletja naprej poseben praznik v čast svetemu Rešnjemu telesu. Uveden je bil v povezavi z gibanjem, ki se je v zahodni Cerkvi začelo uveljavljati okoli leta 1000. V francoski Normandiji so v 11. stoletju na cvetno nedeljo pri procesiji z oljkami začeli v sprevodu nositi tudi Najsvetejše. V istih krajih so vpeljali tudi slovesno spremstvo pri obredu, pri katerem duhovnik na veliki četrtek in veliki petek sveto hostijo prenese na kraj, kjer se shranjuje v čast svetega tridnevja.
Leta 1264 je papež Urban IV. odredil, naj se tudi v Rimu obhaja praznik svetega Rešnjega telesa našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pod tem imenom se je praznik polagoma širil tudi drugod. Sprevod se ustavi pri štirih oltarjih, kjer se vsakokrat prebere evangelij in podeli blagoslov z Najsvetejšim. Takšna oblika procesije se je udomačila v 15. in 16. stoletju. Kristus je pod podobama kruha in vina tako rekoč na najvidnejši in najoprijemljivejši način prisoten kot Bog in človek, bolj kakor pri vseh drugih zakramentih.
Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi obhajamo osmi dan po prazniku svete Trojice.
Najveličastnejši oltar v župnijski cerkvi je gotovo stranski oltar svete Rešnje Krvi. Sredi 18. stoletja so župnijski cerkvi dogradili veliko južno kapelo in izdelavo oltarja zaupali takrat zelo priznanemu Janezu Juriju Mersiju. Oltar je teološko in vsebinsko zelo bogat ter je velik ponos kraja.
V pozlačeni atiki oltarja se nahaja Bog Oče z zemeljsko kroglo v rokah, obdan pa je s številnimi angelci. Tik pod njim je kot golob upodobljen sveti Duh. V središču oltarja je Kristus, ki mu iz peterih svetih ran teče kri, ki v vznožju napaja vernike in duše v vicah.
Poleg dveh velikih angelov v atiki in dveh v središču oltarja, ki nosita podobo svete Rešnje krvi, bogatita oltar še kipa svetnikov in priprošnjikov kmetov iz 12. in 13. stoletja, svetega Izidorja, zavetnika sejalcev, in svete Notburge, zavetnice revežev, upodobljene s polnim predpasnikom hlebov kruha.
Očem skrit ter samo na veliki petek in veliko soboto razkrit kip Križanega leži v grobu v vznožju oltarja. S tem dopolnjuje bogato vsebino oltarja, ki v celoti gledano prikazuje skrivnosti svetega velikonočnega tridnevja.
Ob obnovi oltarja leta 2007 je bila južna kapela obogatena še z barvnima oknoma, ki obdajata oltar. Obiskovalec, ki se ustavi pred oltarjem, lahko pred seboj zagleda kalvarijo, ki jo upodabljajo trije križi, in sicer je v sredini Kristus s križem na oltarju, levo in desno pa sta v vitrajih križa razbojnikov. Zelena, vijolična in rdeča barva križev predstavljajo tri teološke kreposti: vero, upanje in ljubezen.
Vir: Dar za dar
