Osnova vseh odlik svetega Jožefa je dejstvo, da je bil od vekomaj izbran za »ženina«, za deviškega moža Marije, iz katere si je Jezus po moči svetega Duha privzel človeško naravo, da bi odrešil človeštvo. Jožef je bil z Marijo poročen, zato je pred postavo veljal za očeta učlovečenega Božjega Sina. Jezus je bil deviško spočet, zato da bi se na viden način razodela učlovečenje Božje besede in skrivnost Božje milosti. Jožef je bil varuh svete nazareške družine, ki je vsebovala začetke nastajajoče Cerkve. Sveti Jožef je živel nekako v ozadju tako v sveti družini kot tudi v Cerkvi. Šele papež Gregor XV. je leta 1621 ukazal, naj se njegov god obhaja kot zapovedan praznik.

Sveti Jožef je zavetnik v družinskih zadevah, k njemu se zatekajo tudi v gospodarskih stiskah. Je zavetnik in priprošnjik krščanskih očetov, ki skrbijo za družino in otroke, ter še posebno tistih, ki si morajo s trdim delom služiti svoj kruh. Ker je bil sveti Jožef deležen sreče, da sta ob njegovi smrtni postelji stala Jezus in Marija, česar evangeliji sicer ne poročajo, lahko pa upravičeno sklepamo, velja za posebnega priprošnjika za srečno zadnjo uro. Ime Jožef je tudi med najbolj razširjenimi v Sloveniji.

Sveti Jožef goduje 19. maja. Sveti Jožef, Jezusov zemeljski oče, se nahaja v atiki glavnega oltarja, kjer drži Jezusa v naročju.