Podoba blaženega Adolfa Kolpinga se nahaja na antipendiju, kjer je upodobljen skupaj s sodobnikom blaženim Slomškom. Oba sta si prizadevala za socialni razvoj in izobraževanje ljudi, predvsem revnih.

Adolf Kolping se je rodil 8. decembra 1813 v revni pastirski družini v Kerpnu pri Kölnu. S 13 leti se je izučil za čevljarja in hitro je spoznal stisko vajencev, katerim je posvetil svoje življenje. Kot čevljarski vajenec je študiral v Kölnu. V prostem času se je s pomočjo duhovnikov naučil latinsko, francosko in grško. Odločil se je, da bo postal duhovnik, in šele s 23 leti je zaključil gimnazijo. Potem je študiral teologijo v Münchnu in Bonnu. V duhovnika je bil posvečen 13. aprila 1845. Na dan svečanosti mu je zjutraj umrl dragi oče.

Ko je nastopil kaplansko mesto, je postal »oče vajencev« in duhovni vodja društva mladih vajencev v Elberfeldu. V mestu je delovala močna tekstilna industrija in Kolping je imel stisko mladih ljudi dnevno pred očmi.

Leta 1849 je bil kot vikar poklican v Köln. Tam je ustanovil društvo za vajence, ki je mladim nudilo prostočasne dejavnosti in možnost izobraževanja. Zgodba pripoveduje, da je bilo na prvem ustanovnem srečanju prisotnih samo sedem ljudi, vendar je Kolping vztrajal. Kmalu so se društva začela širiti po vsej škofiji. Te ustanove so nudile zavetje, mladi so namreč morali hitro zapustiti družine in oditi s trebuhom za kruhom. Leta 1853 je bila v Kölnu odprta tudi prva hiša. Kolping je izdajal lastni tedenski časopis, ki je postal najuspešnejši katoliški tisk tistega časa. Danes literati Kolpinga uvrščajo med najpomembnejše katoliške pisce 19. stoletja.

Adolf Kolping je umrl 4. decembra 1865 v Kölnu. V tem času je že bilo ustanovljenih skoraj 200 lokalnih društev s 25.000 člani. Danes se Kolpingova ustanova nahaja v 30 deželah sveta in šteje prek 350.000 članov. Kolpinga uvrščamo med največje socialne reformatorje 19. stoletja. Bil je človek z velikim čutom za malega človeka. Papež Janez Pavel II. je Kolpinga leta 1991 razglasil za blaženega.

Med 3. in 5. majem 1856 se je Kolping na enem od svojih mnogih potovanj ustavil tudi v Sloveniji. Slabo leto pred njegovim prihodom je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo katoliško vajensko društvo. Dogodek je imel takrat velik pomen. O tem je poročal tudi časopis Zgodnja danica: »Pred blagoslovom je g. nadškof imel ginljiv govor, v katerem je povedal namen zgradbe.« Po drugi svetovni vojni je bilo tudi delovanje Kolpingove ustanove prepovedano. Osamosvojitev je prinesla možnost ponovnega zagona. Danes je v Sloveniji aktivnih okoli 30 Kolpingovih družin. V najboljših letih je Kolpingova zveza Slovenije štela 1200 članov. V župniji Kotlje je Kolpingovo družino s pomočjo prvega in dolgoletnega predsednika Ludvika Lichtenegerja ustanovil zadnji hotuljski župnik, gospod Marjan Plohl. Družina je bila njegova desna roka pri pastoralnem in materialnem delu. V najboljših letih je štela preko 40 odraslih in 20 mladih članov.

Blaženi Adolf Kolping goduje 4. decembra.