K svojemu Očetu je odšel pater Franc Cerar DJ. V letošnjem letu je dopolnil 92 let. Včeraj zvečer je tiho, v miru ugasnilo njegovo življenje v bolnici pod zelenim Pohorjem. Dopolnil je življenjsko nalogo kot dober, goreč, navdušen duhovnik in jezuit. Lepo je bil sprejet med svojimi domačimi in prijatelji.
Dopolnil je življenjsko nalogo kot dober, goreč, navdušen duhovnik in jezuit, je bilo mogoče razbrati in nagovora, ki ga je pri pogrebni maši imel apostolski administrator mariborske nadškofije in celjski škof Stanislav Lipovšek: „Dragoceni so njegovi pogledi na poti nove evangelizacije, ki jo je živel in uresničeval, ko o tem ni govoril še nihče. Če se nova evaneglizacija obrača najprej na glasnike evangelija in jih spodbuja k novi apostolski gorečnosti in iskanju primernih poti, ki bi človeku približale vrednote evangelija, potem je bil p. Cerar pionir nove evangelizacije v Cerkvi v naši domovini. Tako z izvirnostjo svojega oznanila, z apostolsko gorečnostjo in še posebej kot prvi duhovnik s kitaro v roki.“
O p. Cerarju je pred pogrebom spregovoril tudi provincial jezuitov p. Ivan Bresciani: „Bojeval je boj s komunisti, ki so ga hoteli pridobiti za svojo doktrino. Da jim ni uspelo, pripisuje vsakdanji molitvi rožnega venca. Čeprav je bila vojna končana v maju 1945, so ga iz vojaške službe odpustili šele za božič. Za svečnico 1946 je začel noviciat v Zagrebu. Tam je končal filozofijo, magisterij in teologijo ter bil 30. 7. 1955 posvečen v mašnika. Tretjo probacijo je opravil leto pozneje v Dubrovniku, izrekel zadnje zaobljube in bil poslan v Maribor za kaplana v župniji Brezje. To službo pa je opravljal le eno leto. Potem so ga postavili za ljudskega misijonarja. V skupnosti je bil minister in ekonom.
V tistih letih se je pripravljala samostojnost Slovenskih jezuitov, katere glavni pobudnik je bil p. Miha Žužek. Pater Cerar je bil pri tem njegov najtesnejši sodelavec. Treba je bilo oskrbeti prostore za noviciat in provincialat ter še marsikaj drugega, vse s skromnimi sredstvi in napol ilegalno, ker je ateistična oblast nagajala, kjer se je le dalo. Bog je prizadevanje blagoslovil, leta 1963 je bil vzpostavljen distrikt, šest let pozneje pa viceprovinca. V Mariboru je bilo osnovano Malo semenišče, kjer je bil p. Cerar nekaj let prefekt. Od leta 1978 do 1992 je bil župnik pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Od takrat naprej do danes je nadaljeval z ljudskimi misijoni, vodenjem duhovnih vaj, duhovnim vodstvom in duhovno pomočjo po župnijah.“
Bog je patra Cerarja obdaroval tudi z veseljem do glasbe in petja. Bil je med prvimi duhovniki, ki so pri mladinskem verouku vzeli v roke kitaro in ob njej zapeli. Mnogi so ga posnemali. Izdal je dva poljudna priročnika z naslovom Zapojmo bratje.
Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru !
Pater France Cerar je tudi prijatelj župnije v Kotljah. Mnogo krat ga je po zanesla pod Goro in rad je zahajal v te konce. Med drugim je vodil slovesnosti lepih nedelj, spovedoval ali menjal odsotnega domačega župnika. Hotuljci si ga bomo zapomnili po odmevnih nagovorih med svetimi mašami in po njegovi “Kani”, ki jo je od začetka tako rad zapel pred oltarjem. Nenazadnje je blagoslovil obnovljeni tlak in ogrevanje 23. oktobra 2005 (vir: Dar za dar) ob slovesni ponovitivi njegove “zlate maše” – 50 let mašništva. Bog mu povrni za vse in naj še dalje blagoslavlja našo župnijo!
Več o p. Francetu Cerarju: CERAR-Franc.
Vir: Slovenski Jezuiti in Radio Ognjišče
