Počitniški dnevi za otroke – Oratorij Kotlje 2011

Razgibano življenje v župniji je že osmič odprlo vrata oratorija vsem otrokom, ki so se želeli poletnega, počitniškega, poučnega in razigranega druženja udeležiti. Naporni meseci priprav za animatorje so se končali. Program z glavno zgodbico o preroku Jonu, molitve, kateheze, delavnice, gostje in velike igre so bile pripravljene. Velika skrb vseh animatorjev ali bo vse uspešno potekalo ali ne, se je hitro razblinila, saj je bil program pripravljen do zadnje potankosti. Osrednja zgodbica, ki smo jo animatorji igrali v cerkvi, je imela letos še poseben pečat, saj smo dobili veliko, odlično sceno, ki sta jo katehistinja Sonja in animatorka Anja Onuk pripeljali iz Šentjanža. Hitro smo jo postavili v cerkvi in otroci so kar strmeli nad sceno in zgodbico, ki smo jo igrali animatorji vsak dan. Bili smo veseli, da smo lahko prav zaradi te scene otrokom tako približali osrednje sporočilo letošnjega oratorija. Poglejmo, kako so naši animatorji doživljali dogajanje in kako so ga opisali:

 

Juhuhu, oratorij je spet tu! Končno je napočil ponedeljek, dan, ki smo vsi nestrpno pričakovali, saj se danes spet pričenja oratorij v Kotljah, poleg tega je danes tudi Marijin praznik. Animatorji smo otroke, kot že vsa pretekla leta, pričakali v župnišču ob devetih zjutraj. Letos smo jim pripravili prav poseben sprejem, saj so se z zavezanimi očmi podali v labirint in tako vsaj približno občutili, kako se počutijo slepi ljudje. Ko so vsi otroci prišli skozi labirint, smo se odpravili v cerkev, da bi si ogledali prvi del zgodbice, ki so nam jo vsako jutro odigrali naši animatorji. Danes smo izvedeli, da je preroka Jono, ki je glavni lik v letošnji igri, Bog poklical v Ninive, veliko mesto, da posvari prebivalce, da se je njihova hudobija povzdignila do Gospodovega obličja. Vendar Jona noče sprejeti dane naloge, saj se mu ne zdi vredno hoditi v oddaljene Ninive in potem še posvariti Ninivljane, da Bog ni zadovoljen z njimi, vendar ga je sestra Mirijam uspela prepričati, da Bogu pač ne more reči ne. Tako se je odpravil. Kaj vse se bo dogajalo z njim na potovanju, bomo izvedeli v naslednjih dneh. Po končani molitvi, ki sledi jutranji igri, smo se odpravili v veliko dvorano, kjer smo se učili in tudi naučili letošnjo himno, katere naslov je ‘V tvojo smer’. Naš slavček Andraž Herman se je himno hitro naučil in z veseljem pomagal še drugim, da so se naučili. Ker je danes Marijin praznik, smo se vsi skupaj udeležili sv. maše, pri kateri smo tudi sodelovali. Potem je bila na vrsti malica. Danes je bil na sporedu evrokrem,  ki smo ga vsi otroci in animatorji z največjim veseljem pojedli.

Končno je bila na vrsti velika igra, najrazburljivejši del dneva. Danes smo Jonu gradili most v pristanišče. Igra je potekala takole: vsaka skupina se je najprej razdelila na graditelje, ki so gradili most, na trgovce, ki so hodili na tržnico po material za gradnjo, z denarjem, ki so jim ga prinesli tisti, ki so hodili od postaje do postaje ter opravljali različne naloge ter tako zaslužili. Zmagala je tista skupina, ki je opravila največ nalog, posledično dobila največ denarja ter materiala in nato zgradila največji most. Vse skupine so se trudile na vso moč, pridno so opravljali vsako dano nalogo, mostove pa okrasili in na koncu igre so nastali trije zelo lepi mostovi in animatorji smo se zelo težko odločili za zmagovalni most. Ko se je velika igra končala, smo se še zadnjič danes zbrali v veliki učilnici, skupaj zmolili ter še enkrat zapeli našo himno. Čisto na koncu so otroci dobili še domačo nalogo, in sicer, da morajo jutri s seboj pripeljati še nekoga, prijatelja, sošolca ali pa sorodnika. Tako smo se poslovili, jaz pa komaj čakam na jutrišnji dan, da vidim, ali so vsi opravili svojo domačo nalogo.

Tako je letošnja birmanka, sedaj animatorka pomočnica, Nina Ošep strnila svoje misli. Zelo pridna, delovna in nasmejana Nina je veliko pripomogla k uspešnemu poteku oratorija.

 

V torek smo se zbrali za župniščem, zaigrali nekaj bansev in se skupaj z otroki odpravili v cerkev, kjer smo pogledali drugi del zgodbice o preroku Joni. Izvedeli smo, kako je Jona prišel do pristanišča, kjer je spoznal Saro. Ta mu je predlagala pot v Ninive, kakor mu je naročil tudi Bog, vendar zaradi Jonove trmoglavosti ni ubogal in je šel v drugo mesto Taršiš, ki je bilo popolnoma na drugem koncu. Po igri smo zmolili in k sebi poklicali Boga. Nato smo se odpravili h katehezam. Tam smo se razdelili v dve skupini. Na mizi nas je že čakala malica. Delavnice so bile ta dan zelo zanimive, saj smo s svojimi animatorji izdelovali okrasne krogle z bleščicami, ki bodo krasile mizico vsakega posameznika, ki si jo je izdelal, spretno šivali etui za mobitel ter prav tako obeske za mobitel. Po delavnicah smo spoštljivo zmolili, nato napolnili naše lačne trebuščke in poslušali razlago velike igre, ki nam jo je pripravil priden in delaven Aleš Zorman. V igri so se morali otroci boriti za zlatnike, s katerimi so si lahko kupovali dele markacij, seveda, če so prišli do njih, saj so jih v prvem območju lovili lovilci, pri zakladu pa mediteranski razbojniki. Igra je bila končana, ko je zmagovalna skupina zbrala vse dele markacij in jih tudi zlepila v celoto. Med igro so otroci uživali, se smejali in se seveda utrudili, še posebej tisti, ki jim po navadi ne zmanjka energije! J Po igri smo se zbrali v veliki učilnici, zapeli ter se v molitvi Bogu zahvalili za prečudovit sončen dan. Celoten dan oratorija je potekal v znamenju markacij, ki bi Jonu pokazale božjo – pravo pot. Pri katehezah, ki sta jih vsak dan pripravljali Maruška Krajnc in katehistinja Sonja, smo ta dan posvetili markacijam v življenju. Ne samo da markacije srečujemo na poti (hribi, gore, …), ampak so nam tudi ljudje v življenju markacije. Ljudje, na katere se lahko zanesemo in so nam v pomoč.

Dan je bil zelo dobro izpeljan, zabaven in bilo mi je všeč.

Tjaša Merkač, prav tako letošnja birmanka, animatorka pomočnica je bila zadovoljna. Poglejmo, kaj smo doživeli v sredo.

 

Ura še ni bila devet, ko so se otroci že začeli zbirati za župniščem in nestrpno pričakovali današnji dan. Zjutraj smo se igrali banse in pri tem pričakali, da so se zbrali vsi otroci. Odpravili smo se v cerkev in si pogledali tretji prizor zgodbice, ki govori, kako na morju zaradi Jona nastane nevihta, ker se je uprl Bogu in odšel v Taršiš. Kapitan, Amos in Judita, ki so bili poleg Jona na krovu ladje, so bili tako razburjeni, tako zelo, da so Jona vrgli z ladje. Morje se je v trenutku umirilo, ampak kapitan, Amos in Judita so imeli slabo vest, da so morali zaradi lastne rešitve odvreči Jona. Otroci so pri igri uživali, pozabavali so se tudi pri molitvi, saj sta to delo izredno dobro opravljali Ines Kačič in Nina Ošep. Spet so sledile kateheze in mala malica. Nato pa so se otroci začeli pripravljati na igro, kjer so uporabili svojo kreativnost in domišljijo ter izdelali potne liste za veliko evropsko igro, da bodo tako kot Jona potovali v tuje kraje. Animatorji smo vzeli pripomočke in odšli v gozd. Čez nekaj minut so za nami prišli otroci. Marko jim je razložil, kako poteka igra, in otroci so bili navdušeni. Igra je potekala v gozdu. Vsaka skupina je poiskala animatorje, ki smo imeli različne države iz Evrope, o katerih smo na kratko nekaj povedali. Če so otroci igro dobro opravili, so v svoj potni list dobili štampiljko. Na sredini igre smo v okolici, z dovoljenjem, zakurili ogenj in pekli hrenovke, kjer so se nam pridružile neustrašne ose. Zelo smo se zabavali, smejali in šalili. Po veliki malici se je igra nadaljevala. Ob koncu igre smo odšli nazaj v župnišče, zapeli himno ter zmolili Bogu in prosili za naše družine. Tako se je končal še tretji prečudoviti dan oratorija v Kotljah.

Tako je doživela tretji dan oratorija naša zvezda Anja Ovčar, ki je igrala glavno osebo v zgodbici, preroka Jona, in zaradi svoje igralske žilice požela tudi največ aplavzov.

 

Že je tukaj četrtek, četrti dan oratorija v Kotljah. Otroci so se danes spet zbrali ob deveti uri, vznemirjeni, da bi videli, kaj smo jim danes pripravili animatorji. Najprej je bila seveda na vrsti jutranja igra. Danes se je Jona znašel v velikanski ribi, za katero je najprej mislil, da je nekakšna podmornica. Opazili sta ga srebrna in zlata ribica, ki nista mogli verjeti, kaj neki vidita v ustih velike, požrešne ribe. Zanju je bil Jona čudna reč, ki se je pogovarjal sam s seboj in se razmigoval v ustih te velike ribe. Ribicama je bilo zelo čudno in pomislili sta celo da imata privide, ker sta prejšnji dan plavali v sladki vodi. Hitro sta ugotovili, da to ni res in se brž spravili daleč stran od velike ribe in Jona. Riba je Jona izpljunila in ta je ves sluzast pristal na obali. Srečala ga je Sara in mu hitro izrekla dobrodošlico v mestu Ninive. Kot v prejšnjih dneh, so tudi ta dan otroci uživali.

V njej  je Jona začel poslušati Boga, moliti k njemu ter ga poslušati, saj ga je, kot smo na koncu današnje zgodbe tudi videli, Bog vendarle spravil v Ninive. Jona je tudi spoznal, da stavek ‘Čudna so pota Gospodova, a vedno vodijo v Njegovo smer’ res drži. Zgodbici je sledila vsakdanja jutranja molitev. Potem, ko smo vstali s klopi v cerkvi in spoštljivo pokleknili pred Gospodom in se pokrižali, smo se odpravili v župnišče h katehezam. Danes smo se pogovarjali o premagovanju težav, o tem, kako jih mi rešujemo, ter tudi o tem, da se ob njih obrnemo na Boga. Nato je bila na vrsti mala malica, kjer smo si lahko privoščili sadje in popili sok. Danes nas je obiskal prav poseben gost, ki zna zelo lepo ravnati z živalmi. Nekaj jih je celo prinesel s seboj, da smo si jih lahko pobliže pogledali in jih celo prijeli, če smo seveda hoteli. Otroci so bili zelo pogumni in prijeli skoraj vse živali, med njimi sta bila celo kača in pajek! Bile pa so tudi, za mnoge, prijetnejše živali, kot so zajčki, ljubke miške, želva in še veliko drugih živali. Na drugi delavnici, ki sta jo vodila Aleš Zorman in Tomaž, pa smo si izdelovali igrače iz žice. Vse sta nam lepo razložila ter nam tudi pomagala, če je šlo kaj narobe. Na koncu so nastali lepi izdelki, ki so jih otroci z veseljem odnesli domov. Potem je bila na vrsti odlična malica, ki smo jo z veseljem vsi pojedli, nakar smo začeli z veliko igro, ki so jo otroci nestrpno pričakovali, saj so bile danes na vrsti vodne igre! Odpravili smo se na travnik, kjer so nas že čakali animatorji, ki so bili zadolženi za igre. In zabava se lahko prične! Postaj je bilo sedem, od tega tri tekmovalne, kar pomeni, da sta na tej postaji nalogo opravljali dve skupini naenkrat, vsaka skupina se je borila z vsako. Ker so bile to vodne igre, smo bili na koncu vsi mokri do kože, zato so se, ko smo prišli nazaj v župnišče, otroci preobleki v suha oblačila, saj smo jim prejšnji dan naroči, naj si jih prinesejo zraven. Potem smo se še zadnjič ta dan zbrali v veliki učilnici, zapeli našo himno, zmolili ter se poslovili. Tako se je končal še en uspešen dan.

Tako sta svoje zadovoljstvo opisali Nina Ošep in Neja Kokalj.

 

Kar slišite na uho, oznanite na strehah. (Mt 10,27b)

Že smer dneva nam pove, o čem je tekla beseda, molitev in igra skozi dan. O pričevanju. V zgodbici, ki je zelo pomemben del vsakega oratorija, smo videli, kako je prerok Jona prispel v Ninive. Tam je oznanjal, da bo mesto pokončano, če se prebivalci Niniv ne spreobrnejo. Ninivljani so se začeli postiti in spreminjati svoje življenje. Spoznali smo, da je Jona pričeval. Po zgodbici je sledila molitev, potem smo se kot vsak dan razdelili v dve skupini, kjer smo se pri katehezah pogovarjali o pričevanju. Naučili smo se, da ima vsak od nas izkušnjo, s katero lahko pričuje in da pravzaprav pričujemo s svojim življenjem in ne samo po radiju, televiziji in internetu. Ločili smo slabo in pozitivno pričevanje in spoznali, da smo vsi Jezusovi pričevalci že pred sv. birmo. Po katehezah so sledile tri delavnice, kjer smo spretno ustvarjali ladjice, ribice in akvarije. Te lepe akvarije so si otroci odnesli domov. Vse delavnice sta skrbno pripravili Ines Kačič in Iris Gorenšek. Po delavnicah smo se okrepčali z zelooooo okusno malico, saj smo dobili domač narezek, in si veselo mastili prste. Ko so bili naši trebuščki polni, glave spočite, telo pa polno energije, smo odkorakali v neznano. Odšli smo na pohod skozi naše prelepe gozdičke, travnike in naselja, tam pa se vseskozi igrali razne igrice, ki smo jih animatorji oz. pričevalci pripravili za naše nasmejane udeležence. Z ožuljenimi nogami smo se vrnili v župnišče, peli, kolikor so nam glasilke še pustile, in se poslovili. Vsi smo komaj čakali soboto, ki je kmalu prišla. Uspešno smo zaključili še en dan oratorija. Jeiii!

Tako je zapisala svoje doživljanje dolgoletna animatorka Maruška Krajnc.

 

Ura je odbila devet in začeli so se zbirati otroci, ki so bili kot vse pretekle dni polni veselja in energije. V cerkvi smo najprej zapeli nekaj pesmi in nestrpni pričakali zadnji prizor zgodbice o Jonu.

Ko je Jona prišel v Ninive in se srečal s kraljem, ga je ta hotel najprej zapreti. A Jona ga je kmalu prepričal, naj spreobrne prebivalce Niniv, saj se bo Bog razjezil in Ninive ne bodo več obstajale. Odšel je in si naredil šotor, Bog pa je določil grm kloščevec, da je zrasel in mu dal senco nad glavo. Zelo se ga je razveselil in zaspal. Ko se je zjutraj zbudil, grma ni bilo več, on pa je bil pošteno jezen. Prišla je Sara z novico, da mu želi kralj dati priznanje in ga razglasiti za častnega meščana Niniv, saj je rešil njegovo mesto. Jona je čudilo to, da Ninive še sploh obstajajo, saj je mislil, da jih bo zaradi grešnosti Bog pokončal.

Sledila je molitev, pri kateri smo zaigrali igro o iskrenosti. Otroci so lahko izbirali med kolesarjenjem, plesom in rolanjem. Kolesarji so se odpravil na Prežihovino, se tam odpočili in se zabavali. Plesalke so se naučile ples latino. Otroci, ki so si izbrali rolanje, so se odpravili na igrišče, kjer so imeli postavljen poligon. Po uri in pol smo se skupaj dobili pri župnišču in pomalicali. Pričakale so nas slastne palačinke, ki so morale počakati, da smo zmolili. Sledila je velika igra, ki jo je pripravila Janja Golobinek, ki se je letos prvič preizkusila v vlogi pripravljanja velikih iger in ugotovila, da je takšen podvig zelo zahteven, naporen in da je za to potrebno veliko časa. Vendar ji je uspelo uspešno opraviti to nalogo. Razložila je pravila in začeli smo z igro. Vse tri skupine so tekmovale med seboj  in otroci so se zelo zabavali. Bilo je veliko različnih iger, kjer so morali tekati, pisati in nositi različne predmete.

Ko se je igra končala, smo se zbrali v učilnici, zaplesali in zapeli himno, zmolili in se zahvalili Bogu za uspešne in veselja polne dni oratorija. Razglasili smo tudi končnega zmagovalca vseh iger. Za konec so nam plesalke zaplesale ples, ki so se ga naučile. Končal se je še predzadnji dan oratorija v Kotljah.

Tako meni Neja Kokalj, ki se nam je kasneje pridružila in kar hitro padla v animatorsko vlogo.

 

Tako je prišel na vrsto zadnji, sedmi dan oratorija, ki smo ga slovesno zaključili s sv. nedeljsko mašo. Otroci so svoja doživljanja, prošnje, zahvale in pohvale zelo navdušeno izrazili pri sv. maši. Sprednje klopi so bile polne otrok in mladih in otroško, razigrano petje je zadonelo po domači cerkvici. Mislim, da so se lahko vsi župljani, ki so bili pri sv. maši, odlično počutili v tako otroško – mladinsko razgibani sv. maši. Sedaj po osmih letih pa že mislim, da domačini razumejo, kaj je oratorij in da malo bolj živahno dogajanje z veseljem sprejemajo, čeprav tega v preteklosti niso bili tako vajeni. Otroci s svojim smehom in veseljem slavijo Boga na prav poseben način. Prisluhnimo, kako je Katarina prosila Boga med sv. mašo:

Gospod Bog, prosim te za vse živali, da bi ljudje lepo skrbeli zanje in jim ne bi povzročali bolečine. Prosim te za vse bolne in trpeče, da bi ozdraveli. Prosim te za naše starše, da bi še naprej tako zvesto opravljali svoje dolžnosti in da bi jih tudi mi otroci cenili in jih spoštovali.

 

Katarinina velika prošnja in še vse ostale so prav gotovo prišle do Božjih ušes.

Prisluhnimo, kaj so najmlajši otroci povedali o letošnjem oratoriju:

 

Kaj ti je bilo všeč pri zgodbi o preroku Jonu?

Maj: Všeč mi je bil Jona v gobcu velike ribe.

Ana: Všeč mi je bilo, ko je kralj raztrgal oblačila.

Matej: Všeč mi je bilo, ko je Jona prišel na cilj v Ninive.

Grega: Všeč mi je bilo, ko je riba pojedla Jona.

Nina: Všeč mi je bilo, ko je Jona telovadil v ribjem trebuhu.

Loti Vita: Všeč mi je bilo, ko je riba vrgla Jona na kopno in ni vedel, kje je.

Matej: Všeč mi je bilo, ko so Jona vrgli z ladje.

Monika: Všeč mi je bil pogovor med Jonom in Mirjam v starem mlinu.

Valentin: Všeč mi je bil vihar na morju.

 

Kako ti je bilo všeč petje in molitev v cerkvi?

Maj: Ko smo peli Frančiška in brali odlomek iz Sv. pisma.

Matej: Ko smo brali iz Sv. pisma in peli himno.

Ana: Všeč mi je bilo, ko smo peli Frančiška, smo se pokrižali in brali odlomek iz Sv. pisma.

Loti: Ko smo peli: Ko Jezus je začel učiti in tihi telefon.

Matej: Frančišek! Ko smo lahko povedali svoje prošnje.

Nina: Ko smo peli Frančiška, ko smo se igrali tihi telefon.

Grega: Ko smo peli Frančiška in molili Oče naš.

Valentin: Frančišek in pogovor o premagovanju ovir.

Monika: Ko smo peli himno in smo se igrali tihi telefon.

 

Kaj ti je bilo všeč pri katehezah?

Matej: Ko smo poslušali radio.

Grega: Ko smo poslušali postaje na radiu.

Ana: Ko smo pisali v kovčke in ko smo peli himno.

Maj: Premagovanje ovir in petje himne.

Matej: Premagovanje težav.

Loti: Premagovanje ovir.

Monika: Ko smo se prijeli za roke in skupaj zmolili.

Nina: Petje Jezusu.

 

Kaj ti je bilo na oratoriju najbolj všeč?

Vse mi je bilo všeč, najbolj so mi bile všeč živali in velika igra v gozdu. Gregor

Velike igre, dramske igre, delavnice in gost z živalmi. Žiga

Najbolj všeč so mi velike igre. Jan

Velika igra v ponedeljek, ko smo gradili most do pristanišča, in v četrtek, ko je k nam prišel gost z živalmi. Julijan

Najbolj všeč so mi velike igre, ker so zanimive. Všeč pa so mi bile tudi delavnice, kjer smo izdelovali ovitek za telefon in ‘špiliko’ iz žice. Tomaž

Na oratoriju mi je bilo najboljše, ko je prišel gospod z živalmi. Ker jaz ljubim živali. Prinesel je ameriškega goša, miško, hrčka, hrošča, pajka in zajčka. Eva

Na oratoriju mi je bilo najbolj všeč, ko smo imeli gosta, ki je prinesel živali in smo jih lahko tudi prijeli. Prinesel je zajčka, ameriškega goša, ptičjega pajka, hrčka, miško in hrošča. Najbolj pa me je navdušil ameriški goš. Katarina

 

Tako naši najmlajši izražajo svoje navdušenje in veselje. Za nami je naporen teden, poln zanimivih in lepih trenutkov. Gospod Bog nam je naklonil obilo lepega vremena, da so lahko igre potekale brez težav, za kar se mu zahvaljujemo, da nas je ves teden spremljal v dobrem in slabem. Vsi bi se morali večkrat spomniti na Gospodov blagoslov in Njegovo prisotnost.

Animatorji smo še posebej čutili Gospoda. Letos je bilo kar šestnajst animatorjev, trinajst deklet in trije fantje. Skupina je bila odlična, super smo se ujeli, čutila se je povezanost, zaradi česar smo dobro in kvalitetno izpeljali začrtano. Iris Gorenšek, Ines Kačič, Janja Golobinek, Damjana Kolman, Urška Bricman in Vanja Gostenčnik, ki so bile osebne animatorke skupin, so prav materinsko vodile svojo skupino otrok skozi ves teden. Otroci so se pri njih počutili sprejete in jih imeli za svoje.

Če vložiš v delo svoje srce, potem so sadovi občutni. Animatorji so se trudili in nesebično pomagali, kjer koli je bila pomoč potrebna. Vsako jutro smo se animatorji zbrali že ob osmi uri, da smo pregledali dan, si razdelili in pripravili še zadnje malenkosti in seveda vadili prizor zgodbice in se izročili Gospodu v molitvi, naj nam pomaga, da bomo zgledni animatorji in srčno vodili naše otroke. Ob treh se je vsak dan končal oratorij, animatorje pa je čakala refleksija, kjer smo pregledali dan in se seveda pripravili za naslednji dan. V zgodnjih večernih urah smo končali vse priprave in se utrujeni napotili domov. Veliko časa in energije je bilo potrebne in ob koncu tedna se je že močno čutila utrujenost in izčrpanost. Animatorji so uspešno opravili svoje naloge, zato se moramo v prvi vrsti zahvali vsem šestnajstim animatorjem, vsakemu posebej, da je doprinesel velik delež k temu dogajanju. Iskrena zahvala, dragi animatorji, da ste si vzeli čas in ste bili tako pripravljeni in zavzeti. Bog vam povrni! Najpomembnejše je tisto, kar je v animatorjevem srcu! Vesel sem, da vas imamo, da želite pomagati in da v delu v župniji vidite nekaj dobrega. Upam si trditi, da je celotna župnija ponosna na vas. Hvala! J

 

Radi pa bi se zahvali vsem tistim, ki ste poskrbeli za malico, da nismo bili lačni, da smo lahko s polnimi trebuščki spoznavali prijetno z koristnim. Iskrena zahval:

  • Kmetija Pavšar
  • Vida Senica
  • Mesarija Lečnik
  • Milanka Golčar
  • Zdravko Šturbaj
  • Ga. Schaffer

In vsem staršem, ki ste nam priskrbeli pecivo, sadje in pijačo. Bog vam povrni!

Radi bi se zahvalili tudi vsem sponzorjem, ki ste počitniški program tudi finančno podprli:

  • Občina Ravne in mag. Tomaž Rožen
  • Koroške Lekarne
  • Podjetje Objekta
  • Mojca obutev Ravne & Mojca Šport Ravne
  • Turistična kmetija Ošven
  • Medicinski center Gorjanc
  • Podjetje Transkor
  • Vabo d.o.o., Sl. Gradec
  • Smučarska koča
  • Optika Brumen
  • Paloma d.o.o.
  • Mladinska knjiga Ravne
  • Koroška banka d.d.
  • Pošta Slovenije
  • g. in ga. Prislan
  • Nada Naveršnik
  • Silvo Senica

In še ostalim dobrotnikom, ki ste omogočili, da je počitniški program lahko v celoti uspel. Zelo smo hvaležni za vašo pozornost in dobrosrčnost. Veliko majhnih, vendar zelo pomembnih dejavnikov daje oratoriju bistvo in globino. Samo skupaj smo močni in ponovno smo pokazali, da skupaj zmoremo. Iskrena zahvala vsem za vaš delež.

Opisal, zbral in uredil voditelj oratorija:

Tomaž Kocuvan