V soboto, 21. 2. se je ob 18 uri začel že 19. redni občni zbor Kolpingove družine Kotlje. Člani družine se enkrat letno zberejo in pregledajo opravljeni program preteklega leta in potrdijo zastavljeni program za leto, ki se je začelo. Sledi pogostitev in druženje. Družina ima sicer že lepo opravljeno pot za seboj.

Naj spomnimo: Kolpingova družina Kotlje je bila ustanovljena leta 1996 na pobudo zadnjega župnika v Kotljah, g. Marjana Plohla. Predsedništvo je prevzel Ludvik Lichteneger, ki je družino zgradil z zavidljivim številom članov – kar 50. Družina je v vseh teh letih naredila veliko za kraj in njene prebivalce. Rezultati pa so odmevali tudi daleč izven meja hotuljske doline in celo prek meje.

• Družina vsako leto organizira tradicionalen kulturni večer pred lepo nedeljo v Kotljah, kjer se predstavijo domači umetniki in ustvarjalci.
• Med glanimi aktivnostmi je tudi organizacija predavanj in izobraževalnih večerov, kamor povabijo zanimive in prepoznavne goste.
• Leta 2011 je gostila mednarodno srečanje Kolpingovih družin, katerega se je udeležilo prek 400 ljudi iz 4 držav.
• Prek evropskih razpisov je izdala 4 brošure o turistični ponudbi Kotelj in predstavila župnijo Kotlje. Na pobudo Družine je tudi nastala spletna stran www.kotlje.si, ki so jo postavili in zanjo skrbijo njeni člani.
• Člani so močno sodelovali tudi pri izjemnem projektu mladih, Dar za dar, ki je v letu 2014 prejel tudi naziv “Naj prostovoljski projekt 2013 v Sloveniji”.

Družino še danes vodi g. Ludvik, pomaga pa mu lepo število krajanov. Kot pravi sam, je še posebej ponosen na številne mlade, ki so člani Družine in priskočijo na pomoč vedno, ko je to potrebno in so naprošeni.

Člani so preživeli lep Kolpingov večer! Ponosno vstopajo v 20. leto delovanja Družine in 10. kot Društvo.

Objavljamo govor g. predsednika, Ludvika Lichtenegerja, ki družino pelje proti drugemu okroglemu jubileju.

POROČILO PREDSEDNIKA KOLPINGOVEGA DRUŠTVA

Vse na tem svetu je tako minljivo in gre svoja pota, ne da bi mi imeli najmanjši vpliv. Tako gre tudi tokrat, saj je skoraj težko verjeti, da imamo tu v Kotljah Kolpingovo družino kar 19 let. Bili smo trdoživi in nepopustljivi, zato smo danes za ta mali kraj številčno močna družina. Povedal bom nekaj pomembnih dogodkov iz naše preteklosti 19-stih let, da jo naši člani, ki so se nam priključili naknadno, tudi spoznajo.

Ker smo Kolpingovo družino gradili postopno vsa leta, se bom dotaknil naše zgodovine, ki ni bila zmeraj rožnata. Začetek vraščanja Kolpingove ideje pri nas ni bil lahek. Od začetka, ko je naša Kolpingova zveza 26. 3. 1996 prenesla Kolpingovo idejo v Kotlje, moram povedati, da je po dveh letih slabega delovanja razpadla. Zelo slabo je kazalo, da bo družina še kdaj zaživela. Vemo, da je bila Kolpingova ideja prenesena iz Nemčije in je bila kot tujek slabo sprejeta in za farane nerazumljiva in nepotrebna. Po tako slabem razpletu sva z župnikom, ki je kot duhovni vodja slovenske Kolpingove zveze želel imeti tu svojo družino, sva zbrala nove člane izmed zglednih faranov in družina je začela nov zagon. Zelo sem vesel, da sva uspela in družina se je hitro pozitivno razvijala, zato imamo danes kaj pokazati. Moram povedati, da nam je naša zveza z izobraževanjem dosti pomagala, kar je bilo zelo koristno za družino tu v Sloveniji in kasneje v Srednji Evropi. V tem stoletju smo imeli in utrdili zelo dobre povezovalne kontakte, zato nas danes poznajo mnogi po domovini in Evropi. Marsikaj kar se je v kotuljski fari zgodilo v zadnjih letih je tesno povezano z dobrim ustvarjalnim duhom naših članov za dobrobit kraja in župnije. Zato nas vsaj na Koroškem ocenjujejo za dobro in živo skupino. Zelo pomembno pa je, da so Kolping, Karitas in mladi Kolping medsebojno zelo dobro povezana kot eno telo, vendar vsak s svojimi zadolžitvami. Po usklajevanju smo se dogovorili, da za nedoločen čas še naprej vodim družino.

Ocenjujem, da sem se vsa ta leta trudil, da smo usklajeno delovali po sprejetem planu in da je vse kar je bilo pomembnega predstavili domovini in širšem svetu. Četudi ni bila moja naloga, sem knjigo “Dar za dar” poslal po delegatki v Nemčijo, drugo pa po vatikanskem knjižničarju v Vatikan. Ob zaključku mojega poročila mislim, da sem za Kolping naredil to, za kar sem bil sposoben, seveda z vašim dobrim sodelovanjem, za kar se družini zahvaljujem.

Sedaj prosim našega Stvarnika in našega vzornika Adolfa Kolpinga, da bi delo naše družine teklo normalno brez nasprotij. Vtkana naj bo ljubezen, da bomo vsi zadovoljni, da smo prava Kolpingova družina.

Predsednik kolpingovega društva Kotlje

Ludvik Lichteneger