Kljub slabemu vremenu, ki nas spremlja letošnje poletje, je bila nedelja za nas animatorje prav poseben dan. V nas je sijalo sonce. Žareli smo.

Zjutraj smo se zbrali, ter se skupaj odpravili na že težko pričakovani animatorski izlet. Izbrali smo našo sosedo Avstrijo in se podali v Tinje, h gospodu Kopeinigu. Očarani nad lepoto mozaika v tamkajšnjem domu prosvete Sodalitas, smo pozorno poslušali razlage posameznih podob in mozaika ter njihovo zgodovinsko ozadje. Neverjetno, kako nas je Bog nagovarjal preko tega mozaika, pa tudi preko nas samih. Sv. mašo smo darovali za naše angele varuhe, za animatorje, ki so za nas molili med samim oratorijem in vse do nedeljskega izleta. Maša je bila neopisljivo lepa. Težko bi jo opisala z besedami, lahko pa rečem, da je bila preprosto naša: globoka in iskrena. Z našimi uvodi, prošnjami, zahvalami, petjem … Zahvaljevali smo se Gospodu za našo skupnost, za vse, kar je storil dobrega za nas, za naše bližnje. V nas sta žarela notranji mir in bližina Jezusa. Lepo je bilo. Po maši smo se zadržali še na kosilu, nato pa smo se odpravili proti cerkvi Gospe Svete.

Pravijo, da je nekdanja stolnica pri Gospe Sveti ena izmed najlepših in najpomembnejših cerkva. Mariji v čast jo je postavil sv. Modest in novi evropski krščanski narod za vedno posvetil božji Materi. Tudi mi smo se ustavili v cerkvi ter najprej Marijo počastili s pesmijo. Naši glasovi so doneli v mogočni cerkvi, mi pa smo prepevali: »Marija, prelepo bitje …«  Bilo je, kot bi se čas za hip ustavil. Po zapeti pesmi smo si bolj podrobno ogledali cerkev, gospod Kopeinig nam je povedal še nekaj zanimivosti o sami zgodovini le te. Ker nas je čas malo priganjal, se nismo dolgo zadržali.

Podali smo se na zadnjo točko našega izleta po Avstriji. Plešivec, od koder smo lahko videli celotno Gosposvetsko polje. Pogled je bil čudovit. Še posebej zanimiva je bila tamkajšnja cerkev. Na prvi pogled tako preprosta, pa vseeno pošilja močno sporočilo o tem, kako lahko človek uporabi svoje talente in znanje ter svoje delo daruje Bogu. 

Težko je z besedami opisati kaj vse smo doživeli na izletu. Bilo je nepozabno in predvsem globoko doživetje. Izvedeli smo veliko novega, Jezus pa nam je dal vedeti, da je vedno z nami, da nas združuje in napolnjuje s svojo ljubeznijo.

Rebeka Glasenčnik