Oratorij poteka vsako leto že v preko 200 župnijah po vsej Sloveniji, tretjič zapovrstjo  tudi že v Kotljah. Hotuljski animatorji se vedno znova odločimo, da bomo pripravili tedenski počitniški program za naše otroke. Kako smo jih razveseljevali letos? V spodnjih vrsticah si med drugim lahko preberete tudi to.

PONEDELJEK

Prvi dan oratorija smo zaceli spoznavati sv. Frančiška Ksaverja, glavnega zavetnika misijonov. Animatorji smo preko kratkih dramskih uprizoritev vsak dan zaigrali en dogodek iz življenja tega svetnika. Prvi dan je bila glavna tema prijateljstvo, ko je tudi sv. Frančišek spoznal novega prijatelja, sv. Ignacija Lojolskega, s katerim sta potem skupaj ustanovila današnje jezuite. Tudi mi smo se zavezali k prijateljstvu skozi ves teden.

Po skupinah smo ustvarjali simbol letošnjega oratorija: opico Šilo, ki jo je sv. Frančišek prejel kot dar od Indijskih otrok na svoji prvi poti kot misijonar. V veliki igri igri pa smo spoznavali tržnico. Iskali smo svoje pridelke, ki smo jih potem prodajali drug drugemu. Na koncu pa smo tudi izvolili župana.

TOREK

Torek je bil dan obljube in delavnic.

Animatorji smo igrali, kako se je sv. Frančišek s prijatelji zavezal, da bo vedno pomagal ubogim. Na duši in na telesu. Tudi mi smo vsadili seme in tako obljubili, da se bomo trudili drug za drugega in pri tem uporabljali in razvijali svoje talente. Zavzeto smo sodelovali tudi pri delavnicah. S pirografi smo vžigali razne slikice v les, v ribniku smo lovili ribe, kdor pa je želel pa si je lahko izdelal sliko s pomočjo blaga, bucik in stiropora.

Na pot nas je pa tokrat vodila velika igra. Tam so nas čakale razne preizkUIšnje. Tudi ta, ko smo morali malo več prehoditi, ker smo se izgubili. Toda na koncu se je le vse srečno končalo, ko smo se vrnili na cilj.

SREDA

Kratka zaigrana zgodbica nam je približala sv. Frančiška kot misijonarja. Odpravil se je na pot proti daljni Indiji. Tam je želel vsem povedati, kako je vesel, ker pozna Jezusa in kaj vse dobrega prinaša ljudem. Frančiškovemu zgledu smo sledili tudi sami in se tudi sami odpravili na pot: v Indijo, v Ameriko in v Afriko.

ČETRTEK

Sv. Frančišek spozna prve prebivalce na novi celini, sooči se s čisto tujim jezikom in naleti na prve ovire pri oznanjanju Jezusovega nauka. Kljub temu uspe v Indiji krstiti na tisoče ljudi. Spoznavali smo Frančiškovo dobroto in se tudi sami zavezali biti pozorni drug do drugega in si med seboj stvari deliti.

Opica Šila nas sicer ni obiskala, so nas pa policijski psi v spremstvu svojih trenerjev, policajev. Razkazali so nam policijsko vozilo in razložili ter prikazali, kako trenirajo pse, s katerimi lovijo zločince. Nekateri smo opazovali z odprtimi usti. Azijsko veliko igro pa smo spoznavali po malici. Z žogo smo skušali podreti čim več kegljev s slogani o revščini, lakoti, enakosti, boleznih, … za kar se je boril tudi naš Frančišek.

PETEK

Predzadnji dan nam je naš misijonar spregovoril o biseru, ki ga nosi vsak izmed nas v sebi: o veri. Smo kot lončena posoda, ki čuva ta biser. Posoda pa se lahko kaj hitro zlomi, še posebej kadar grešimo. Vsak dan se moramo truditi biti dobri – v majhnih dejanjih, kot pravi sv. Frančišek.

Pri delavnicah smo bili ponovno ustvarjalni. Iz lepenke in plute smo izdelovali oglasne deske, ponovno žgali v les s pirografi in bili poskočni ob ritmih hip-hopa. Na koncu pa s ponosom občudovali svoje izdelke. Zadnja velika igra nam je prinesla obilo smeha in užitkov. Skupine Debeluške, Kavbojci in Pavri smo se pomerili v štafeti in to v vodnih igrah. Malo smo sicer bili mokri, tudi animatorji, a smo se hitro spreoblekli in veselo obujali spomine na minulo uro.

ZA KONEC

Animatorji si tudi letos močno želimo, da bi ta teden, ki smo ga preživeli pod geslom »Povej naprej!«, ostal prav vsem v zelo lepem spominu. Staršem se zahvaljujemo za vaše zaupanje in upamo, da ste se veselili skupaj z nami, ko ste opazovali srečne, pa čeprav utrujene, obraze svojih najdražjih. Pa poglejmo nekaj komentarjev udeležencev in animatorjev:

Najlepše mi je bilo, ko smo imeli veliko igro. Ni mi pa bilo všeč, ko smo se kregali. Lan

Otroci so se po mojem mnenju zelo zabavali in se veliko novega naučili o prijateljstvu. Prav tako tudi animatorji. Primož Š., animator

Oratorij je bil super! Najboljše so bile igre. Brez animatorjev ne bi blo t’k fajn. Nuša

Veseli me dejstvo, da so otroci spoznavali, da vse lepo kar doživimo in spoznamo ne smemo zadrževati zase ampak moramo to posredovati tudi drugim. Erika, animatorka

Všeč so mi bile zgodbice v cerkvi. Žiga