Oratorij 2013 | Kotlje.si

← →

Oratorij 2013

0 Komentarjev

10 let – ORATORIJ KOTLJE; 2004 – 2013

Bog je z nami – nismo sami!

Vsak izmed animatorjev se lahko vpraša, koliko Boga je bilo v tem oratoriju? Koliko Gospoda je vsak osebno dal v oratorij?

Oratorijske majice od prvega do zadnjega oratorija

Koliko Gospoda je vsak videl v tem? Koliko Gospoda je vsak oznanjal in koliko Gospoda je vsak začutil? Ker to je bistvo! V celjski stolnici, v akustični stranski kapeli Celjskih grofov, pri zahvalni sv. maši, ki smo jo darovali animatorji, je animatorka Urška povedala, da črpamo iz nečesa, kar je neizčrpno. Iz Boga! Če ne črpaš iz tega vrelca, nisi pravi animator. Si ‘animator’, vendar ne tisti pravi. Animator ima nekaj več. Ne da črpa iz Boga en teden pred oratorijem ali pa samo v času oratorija. Animator črpa celo leto! Tako ostajamo duhovno živi. Odpremo Sveto pismo, zmolimo pred spanjem, preden vstanemo, gremo k sv. maši v nedeljo.

Imeti moraš kar dosti poguma, da narediš vse to. Moraš čutiti in to živeti. Tudi moraš imeti dovolj poguma, da greš k sv. spovedi!

Otroke smo na oratoriju učili o pogumu do Gospoda in kako bi to lahko delali, če z lastnim življenjem ne bi oznanjali evangelija. O ja, EVANGELIJ, tudi to je bila tema na oratoriju. Ja, bila je. Bo kdo pomislil, pa saj smo bili samo en teden na oratoriju …

V tem enem tednu smo otrokom dali in pokazali naše celo leto, naše življenje. Ker animator nisi samo na oratoriju, na duhovnih vajah, temveč si animator vedno. Animator si v svojem razredu, animator si na faksu, animator ostajaš, ko greš ‘žurat’, animator si, ko smo sami taki skupaj. Vedno si Božji sodelavec. Če imamo toliko poguma, da pri mašah vedno sprejmemo sveto hostijo, ko je priložnost, pod obema podobama, pijemo tudi Kristusovo kri, potem moramo imeti tudi pogum, da smo animatorji v svojem vsakdanjem življenju. Moramo imeti pogum za vse našteto čez celo leto, saj samo tako lahko rečemo, da smo na oratoriju dali vse od sebe. Vsi padamo, vsi kdaj izgubimo pogum, ker smo ljudje in smo šibki … Obstaja pa razlika med našim načinom življenja in med razvrednoteno nepremišljenostjo, nerazumnostjo, nevestjo.

S takšni pristopom, z ljubeznijo do Gospoda, smo v tem tednu dali otrokom sebe, svojo ljubezen, bližino in veliko Boga. Otroci so iz naših dejanj in vsega, kar smo pripravili, črpali Njegovo bližino, odpuščanje in Njegovo besedo. Tako je oratorij dobil tisti globok pomen, ki je pravi in vzgojen. Tako smo na koncu tedna izžarevali močno energijo, ki nas je povezovala v dobrem.

voditeljica katehez: Maruška Krajnc

Pri katehezi so otroci aktivno sodelovali

Letošnji jubilejni, deseti poletni oratorij je že za nami. Resnično smo lahko hvaležni, da je bil tudi to poletje dobesedno »Bog z nami«. Koliko nasmejanih otrok! Preko štirideset! Koliko animatorjev! Preko dvajset! Koliko čudovitih dni, prežetih z igro, molitvijo, delavnicami, pesmijo! Koliko lepih gest, misli, stiskov rok, objemov … se je zgodilo na teh programih! In nenazadnje, koliko utrujenih, pa vendar zadovoljnih animatorjev je bilo na poletnem dogajanju po vsej Sloveniji! To ve samo Bog. Prepričani smo, da nam je poleg vsega tega otrokom uspelo po liku Aslana približati tudi Jezusa Kristusa, ki je med nami. Sam kot animator lahko povem, da mi je program dal veliko podpore pri mojem delu z mladimi. Veliko mi je pomenilo, da sem ozavestil procese, ki se odvijajo v meni in skupini, s katero delam. Nadalje mi je bila zelo dragocena podelitev izkušenj in predlogov znotraj skupine ter osebno spremljanje voditelja programa. Všeč mi je, ker gre za program, ki pušča sadove celo leto in tako omogoča kontinuirano izobraževanje in rast – tako na področju voditeljstva, kot tudi na področju duhovnosti. Z željo, da bi ob oratoriju vsi duhovno rasli v ljubezni do Boga ter se tudi med seboj povezovali, smo za vas zapisali letošnje dogajanje:

Za letošnji oratorij smo se še posebej potrudili. Otroke, ki jih ni bilo malo, smo razdelili v dve večji skupini – na starejše in mlajše. Kateheze za starejše sta pripravljali Maruška Krajnc in Nina Ošep, za mlajše pa Janja Golobinek, Vanja Gostenčnik in katehistinja Sonja. Že sedaj iskrena hvala Sonji, da si je vsak dan vzela čas in bila z nami.

Kateheze so temeljile na temah iz zgodbice, torej na iskanju, skupnosti, odrešenju, evangeliju, pogumu in Božjem spremstvu. Otroci so ves teden skozi igro in molitev spoznavali Sveto pismo in Jezusa, poglobili so se v gesla oratorija ter prišli do sklepa, kako pomembne so trde, poštene prijateljske vezi med nami. Namen kateheze je, da se otroci naučijo razmišljati in poglobiti v bistvo zgodbe, o tem tudi spregovoriti in seveda, od tega čim več koristnega ponesti v vsakdanje življenje. Velikokrat je čas ob razmišljanju, iskrenem, globokem pogovoru in igri kar prehitro minil.

Letos sem bila prvič animatorka na oratoriju v Kotljah. Bilo je zanimivo, lepo, tudi naporno, vsekakor pa nepozabno. Toliko energije, povezanosti, vloženega truda, ustvarjalnosti in še in še. Včasih sem domov prihajala utrujena, vendar je bilo vredno truda. Ves napor je poplačan, ko vidiš nasmejane in zadovoljne obraze otrok, ki se dan za dnem, leto za letom, z veseljem vračajo na oratorij.

voditeljica delavnic: Rebeka Glasenčnik

Ob praznovanju 10. obletnice so otroci vstopili kot slavne osebnosti

Torek je bil zelo deževen. Dež nas je presenetil in skrbelo nas je, kako bomo izvedli program, saj župnišče ni dovolj veliko za vse potrebe. Odločili smo se, da bosta delavnici, kjer smo izdelovali papirnate zmaje in si naredili zapestnice, potekali v učilnicah. Tretjo delavnico, kjer smo si izdelali obeske za ključe ter si narisali 3D roko, ki je izstopala iz papirja, smo postavili kar za župniščem pod streho. Delavnice, ki so jih pripravile Rebeka Glasenčnik, Damjana Kolman, Neja Kokalj in Katarina Štrekelj, so potekale uspešno, brez večjih zapletov. Na obrazih otrok se je videlo veselje in zadovoljstvo. Mnenja animatorjev so bila, da je večina otrok najbolj uživala pri izdelovanju zmaja. Izdelali smo jih iz tršega papirja in ga po želji okrasili. Minilo je pol ure in skupina se je morala prestaviti na drugo delavnico, kjer smo si izdelali zapestnice s pomočjo barvnih trakov in ‘sntntnov’. Nastale so krasne zapestnice in tudi nam animatorjem so bile zelo všeč, saj si je skoraj vsak naredil svojo. Minila je ura in pol. Nekaterim prehitro nekaterim je že primanjkovalo časa. Delavnice so se kljub dežju dobro zaključile. V teh otrocih se skrivajo veliki talenti, kar so dokazali s prečudovitimi izdelki. Animatorji smo zelo ponosni nanje!

voditeljica delavnic: Neja Kokalj

Pridužila se nam je Eva Boto, uau kako poje

Letos sem bila pri birmi, kar pomeni, da sem bila na oratoriju prvič kot pomočnica animatorjev. Zjutraj, ko smo se zbrali pred župniščem, smo si z otroki najprej pogledali del zgodbice o Narniji, nato smo odšli v cerkev, kjer smo imeli zanimivo, poučno molitev, pri kateri sva sodelovala Ksenija Čegovnik in Julijan Gorenšek. Bila je iz dneva v dan boljša, saj sta jih vodile Nina Ošep in Vanja Gostenčnik. Spoznavali smo Sveto Pismo in če so otroci res poslušali, so lahko veliko odnesli.

Imeli smo tudi dva zanimiva gosta. Gorsko reševalno službo, kjer so nam predstavili svoj poklic, opremo in zelo zahtevno poklicanost v najnujnejših primerih reševati ponesrečence iz nemogočih situacij. Iz lokostrelskega društva Dravograd so nam predstavili svoj hobi in ljubezen do tega športa, kako iz naravnih materialov streljati v tarčo. Smo se lahko kar zamislili, kako težko je bilo nekoč, ko je bil lok sredstvo za preživetje.

Vsakodnevna malica je bila vedno super, vedno je pred njo eden izmed animatorjev zmolil in se zahvalil. Na koncu dneva smo se skupaj zbrali v veliki učilnici, kjer nam je Tomaž podal popotnico tega dne in zapeli himno letošnjega oratorija ‘Bog je z nami’.

animatorka pomočnica: Ksenija Čegovnik

Oratorija se je tudi letos udeležilo polovico veroučencev

Ko sem v sredo prišla na jutranji sestanek in zagledala ‘rdečo preprogo’ čez ves hodnik, sem se kar malo nasmejala. Prišli so otroci in eden po eden kot slavni udeleženci hodili po rdeči preprogi, v letošnjih prekrasnih, modrih in vijoličnih oratorijskih majčkah, mi pa smo jih medtem fotografirali, intervjuvali in zbirali avtograme … Dobili so občutek, da so pomemben del tega oratorija. Tako smo začeli s praznovanjem desete obletnice. Nato so se posedli v veliki učilnici in si ogledali dramsko zgodbico. Zapeli in zaplesali smo nekaj pesmi. Vsak otrok je dobil svoj balon, na kar smo se postavili ob robu rdeče preproge ter čakali na našega skrivnega gosta. Odkrito povedano, nas tudi večina animatorjev ni vedela, kdo nas bo obiskal. Odprla so se vrata in na rdečo preprogo je stopila Eva Boto! Pričelo se je neustavljivo vzklikanje in pozdravljanje. Bili smo navdušeni. Kaj kmalu smo spoznali, da je odlična z otroki, saj je bila Eva tudi vsa leta animatorka v župniji Šentjanž in oratorij zelo dobro pozna. Ves čas se je pogovarjala z našimi udeleženci in odgovarjala na njihova vprašanja. Zapela nam je nekaj pesmi in ko je odprla usta, je v trenutku postalo vse tiho, kar je pravi čudež! Od njenega odličnega glasu smo dobili kar kurjo kožo. Po končanem nastopu so otroci dobili posebno darilo, zapestnico letošnjega oratorija, na kar smo odšli ven na slastno pico. Vsi otroci so ‘navalili’ k njej, saj je pričela deliti avtograme. Ta dan je bil res odličen, prepričana sem, da so otroci uživali in da smo lepo praznovali deseto obletnico oratorija.

animatorka pomočnica: Katarina Štrekelj

Naši animtorji, 25 jih je letos pripravljalo oratorij

Vsi nestrpno pričakujemo, tišina, s katero bi lahko rezal, srčni utrip visok … V dramski igri se na odru kar na enkrat pojavita Pepicvil in Lepicvil. Dva pogumna Narnijska mišaka, ki skozi celotno zgodbo vsebino približujeta otrokom. Zgodba se začne v Evstahijevi sobi, z njunima bratrancema Edmundom in Lučko. Evsahij je bil prava zgaga ter je ves čas nergal ter se nesramno obnašal do vseh okoli sebe. Najprej do Lučke in Edmunda, kasneje pa do celotne posadke Jutranje zarje. Ker ga je pohlep do zaklada preveč zapeljal, se je v njem prebudil pravi zmaj in zjutraj se je takšen tudi zbudil. Ko je videl, kaj se mu je zgodilo, se je zamislil, kakšen je bil poprej do vseh okoli sebe. Mogočni lev Aslan mu je pokazal pravo pot in tako se je Evstahij s pomočjo Aslana osvobodil debele plasti zmajevske kože. Od tega dne dalje ni bil več star, nesramen in razvajen nergajoč … Ravno nasprotno, bil je kot prerojen, prijazen in vedno pripravljen priskočiti na pomoč, kjer se je le dalo. Spremenil se je Evstahij, tako tudi kapitan ladje Kaspijan, saj so skupaj pripluli do konca sveta, ob čemer so naleteli na veliko težav in ovir, do Aslanove dežele – do nebes, kamor so lahko samo ‘pokukali’. Vse, kar so spoznali na tej plovbi, so morali ponesti nazaj, v svoje življenje, v svoj vsakdan in tako tudi živeti. Tako moramo tudi mi vse lepo iz oratorija ponesti v svoje vsakdanje življenje. S to zgodbo smo otrokom približali marsikatero vrednoto. Z besedami, ki jih je skrbno izgovarjal veliki lev Aslan, so otroci začutili Njega, Božjo navzočnost. Kajti On je tisti, zaradi katerega smo zmogli do konca izpeljati deseti oratorij. Zgodbico o Narniji smo animatorji s pomočjo scene in kostumov odlično odigrali, kar so pokazali tudi otroci s svojim navdušenjem.

voditelj skupine: Martin Štrekelj

Vse vajeti oratorija je imal v rokah voditelj Tomaž kocuvan

Kot vsako leto smo tudi letos imeli velike igre. Jah, … Sploh ne najdem besed, kako opisati velike igre, ki so potekale čez cel teden. Spomin mi beži na smeh in na veselje otrok. Kako lahko otroka razveseliš samo z igro? Nepopisno veselje! No, da na kratko opišem, kako sploh pride do tega, da se velika igra pripravi. Od aprila smo imeli 15. sestankov, kjer smo si razdelili vse zadolžitve, tudi vloge za dramsko zgodbico, se duhovno pripravljali na ta velik projekt in se tudi dogovorili, kdo bo letos pripravljal velike igre. To smo bili Ines Kačič, Aleš Zorman, Andraž Herman in Tomaž Jehart. Potekale so v slogu letošnjega oratorija ‘Bog je z nami – Nismo sami’! In res, tudi pri pripravljanju velikih iger nismo bili sami. Tu so nam ob strani stali ostali animatorji ter tudi domači, ki so nam pomagali, ne nazadnje pa nam je vsem ob strani stal ON. Zaradi Njega imamo tudi takšno veselje do vsega in zaradi Njega mi otrokom delimo to veselje!

Prvi dan je bil poudarek na tem, kako deluje skupnost, kako ostati povezan in si brez prerekanj pomagati. Tako so otroci s svojimi animatorji »vodniki« naredili svoje ladje. Z njimi so pluli po »otokih« in ugotavljali, kaj pomeni skupnost. Drugi dan nas je pod streho »nagnal« dež. Tako so otroci uživali ob ustvarjanju v delavnicah. Tretji dan smo bili v gozdu ter iskali Aslanov meč. Kot so otroci v dramski zgodbici pomagali spečim Narnijskim lordom, da so se prebudili. Otroci so po gozdu iskali animatorje, kjer so dobili zlatnike za pomoč starki in za gradnjo svojih »bivališč«. Četrti dan smo se odpravili na pohod do Ivarčkega jezera. Otroci so morali ozdraviti svojega »zombi animatorja«, ki je bil zasvojen z glasbo. In skozi igro jim je to uspelo. Na Ivarčkem nas je čakala malica. V petek je bil res vroč dan in vsi smo potrebovali osvežitev. Bil je dan za vodne igre… Ja … hmm … Aleš je samo začel razlagati igro in v očeh otrok se je zaiskrilo »vodne igre«. Otrokom smo animatorji pripravili drčo, po kateri so se spuščali in se hladili. Hodili so po otokih, kjer so morali biti spretni z vodnimi baloni in paziti, da so nalogo izvedli kar se da dobro, da so dobili košček meča, ki so ga prilepili na karton z obrisom svojega meča. Sobota … Gradili smo vinograde, kot je Jezus rekel svojim učencem »Jaz sem trta! Vi mladike.« Tako so na koncu nastali zelo lepi in bogati vinogradi, delo otroških rok.
Velike igre so imele velik poudarek na Bogu, pod prispodobo Vsemogočnega leva Aslana. Z velikimi igrami smo dokazali, da se da tudi med igro veliko naučiti in navezati pristne prijateljske odnose.

voditelj velikih iger: Andraž Herman

Pozdravljeni animatorji,

preprosto se moram odzvati na vaše poročanje na radiu Ognjišče. Ne morem mimo tega, kot da čestitam vsem vam, ki ste še vedno vpeti v animatorstvo in po toliko letih še vedno zagnani! Žal se zaradi pomanjkanja časa in bolj kot ne že stalnega bivanja v Mariboru pač ne morem več udeleževati takšnih stvari, ampak vedite, da vas še vedno podpiram in vam želim vse najboljše še naprej – še vsaj 10 let. J

Želim vam uspešno izveden oratorij, tako kot vsa leta do zdaj in še enkrat ČESTITAM za lepo obletnico! Zavedajte se, da ste del nekaj zelo lepega in pozitivnega. J Lep pozdrav vsem.

bivši animator: Matic Merkač

Zelo pomembna vloga na oratoriju je tudi voditelj skupine. To je animator, ki skozi ves oratorij spremlja in vodi otroke iz svoje skupine. Skuša jim biti veliki brat, se z njimi ukvarjati, jim pokazati, da so otroci vredni njegove skrbi ter seveda mora poskrbeti za varnost otrok ter njihovo dobro počutje. V tej vlogi so se izkazali Martin Štrekelj, Nina Ošep, Urška Špalir in Matej Ban. Zelo veseli smo bili tudi kaplana Jureta Sojča, ki je na začetku blagoslovil celoten oratorij ter na koncu daroval zelo lepo pripravljeno sv. mašo s pomočjo animatorjev za vse naše oratorijance. Hvala Bogu za kitaro, ki nas je skozi Martinove roke spremljala cel teden. Brez nje bi bilo zelo suhoparno.

20 animatorjev se je žrtvovalo v tem tednu za dober cilj. Približati Boga našim otrokom. Uspelo je in menim, da si zaslužijo veliko pohvalo in priznanje za vso delo, ki so ga postorili že pred samim oratorijem, za vso razdajanje na samem oratoriju ter za vso ljubezen, ki so jo izkazovali našim otrokom. Za animatorja traja oratorijski dan deset ur, saj so jutranje priprave in popoldansko pospravljanje obvezen del oratorija, predvsem pa refleksija ob koncu dneva, kjer ovrednotimo celoten dan in izpostavimo stvari, katere moramo naslednji dan izboljšati.

Vsakemu animatorju posebej iskrena hvala za njegovo težo, ki jo daje, za odgovornost, ki jo nosi ter za razdajanje, ki ga seje. Eni bolj, drugi še bolj, vsak po svojih zmožnostih. Skrb, da notranja povezanost zgodbe, katehez, molitev, delavnic, gostov in iger ostane jasna in da nosi močno sporočilo, ni enostavna. Tudi, da oratorij deluje resnično vzgojno, ni enostavno. Največja moč oratorija je prav v prijateljskih odnosih med animatorji in otroci. Oratorij more biti dom, ki sprejema in dvorišče za prijateljske stike. Da animator lahko govori o Bogu in življenskih resnicah, more otroke najprej sprejeti, se z njimi igrati in postati njihov prijatelj. Zato sem toliko bolj ponosen na naše animatorje, ki smo utečena ekipa, ki znamo postaviti stvari na svoje mesto. Animatorji hvala za spomenik, ki ga s svojo ljubeznijo postavljate v Kotljah! Pogumno bomo stopali po poti za Kristusom še naprej. Izročamo se v Njegovo varstvo, naj nas uporabi za svoje orodje pri širjenju Božjega kraljestva, da bomo s svojim znanjem, ki ga nudimo otrokom, še naprej uresničevali poslanstvo župnije.

Iskrena zahvala vsem staršem, najprej za vse iskrene, pohvalne besede. Veliko nam pomeni vaše zadovoljstvo in priznanje, ko vidite po svojem otroku sadove našega dela in da jih opazite in znate tudi pohvaliti. Hvala za vaš prispevek, tudi za vso sadje, pijačo in pecivo. Posebej zahvala ga. Janji in g. Tonetu Hudopisk, ga. Justi Lahovnik, ga. Majdi Lesjak, ga. Julki Lepej, ga. Biserki Škrubej, ga. Bojani Ošep, ga. Kristini Gorenšek, ga. Katici Galinec in g. Petru Navotnik.

Iz srca hvala vsem našim gostom, ki ste s svojim načinom približali nov vidik, novo spoznanje našim najmlajšim: gdč. Evi Boto, g. Bojanu Krznar – gorskemu reševalcu in g. Ivanu Mori iz društva Lokostrelcev Dravograd.