Danes pišem nevernežem, ali tistim, ki ste se pri hoji za Jezusom utrudili, tistim, ki dvomite, tistim, ki se upirate, tistim, ki rabite dodatno spodbudo, tistim, ki po tihem iščete in hrepenite po nečem večjem!
Avgusta smo v Kotljah izpeljali že 11 oratorij. Bilo je …
Veste kaj! Ne bom povedala kako je bilo meni, napisala bom to, kar naj bi bili sadovi letošnjega oratorija. Kako smo se imeli, pa lahko razberete iz napisanega, ali pa povprašate vaše otroke, vnuke, brate in sestre, skratka tiste, ki so se oratorija udeležili.
Glavni lik oratorija je bil Simon/ Simon Peter/ Peter Skala. Tisti prijazni, čokati mož, okoli 60-70 naj bi jih imel, skodranih las in z brado. Bil je apostol.
Aja, da ne pozabim najpomembnejšega- srčno je ljubil Jezusa.
Peter je bil tudi prvi papež, hodil je po vodi, ribaril ljudi (no na začetku je lovil ribe). Jezus mu je zaupal ključe nebeškega kraljestva, zato pričakujte, da se boste z njim srečali, ko boste stopali v nebesa. Simon Peter je namreč tisti, ki vam bo odprl/odklenil vrata v raj. Je tudi eden izmed tistih, ki je ljudi od začetka krščanstva učil kako sploh priti v nebesa – po Kristusu. Pomembno je vedeti tudi to, da je Peter Jezusa 3x zatajil. No, pravzaprav je bolj pomembno vedeti to, da mu je Jezus to zatajitev odpustil!
In kaj je Peter delal potem, ko je bil izbran za apostola? Omenila sem že, da je bil ribič in da je lovil ribe. Ko pa ga je Jezus poklical med dvanajstere mu je rekel: »Ne boj se! Odslejbošlovilljudi.« (Lk 5,10)
In mi smo na našem oratoriju prav tako lovili – otroke. Kaj kmalu so tudi otroci postali spretni ribiči. Pri zadnji veliki igri so morali s svojimi pismi prepričati neverneže (za čuda smo to bili animatorji), zakaj se splača hoditi za Jezusom in pojasniti kdo sploh je Jezus.
Ste pripravljeni prebrati nekaj teh pisem otrok?
“Dragi nevernež! Jezus je res super. On je umrl za nas. Približaj se Jezusu, z Njim je lepo, čeprav včasih težko.”
“Jezus nam je za zgled. Ne zanašaj se na svojo bogastvo in ne govori: Zadosti imam.”
“Spreobrni se in začutil boš toplino Jezusa.”
“Dragi nevernik! Jezus je s teboj v dobrem in slabem. On te ljubi. Zakaj ne bi bil z njim? Lepo ti bo.”
“Spoznaj Jezusa. Spoznaj Cerkev. Zaupaj Jezusu, ker te je on ustvaril.”
“Jezus je zakon!”
“Dragi nevernik! Življenje z Jezusom je zelo lepo. Jezus je od vseh prijatelj. On je res super. Zelo lepo je biti kristjan. Če bi bil kristjan bi ti bilo verjetno zelo zanimivo. Zelo ti bo všeč na oratoriju, mašah in pri verouku. Sam se odloči …”
“Dragi nevernež! Jezus je Luč sveta. Kdor hodi za njim, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.”
“Bog je Ljubezen!”
“Jezus ima rad vsako ovco v čredi. Pustil bi vse samo zate.”
“Dragi nevernež! Biti Jezusov prijatelj je zanimivo. Hoditi k mašam je zabavno. Aleluja! Hvalite Gospoda nebes, hvalite ga na višavah.”
“Gospod ti bo dal dar ljubezni. Ljubil te bo On in ti boš Njega.”
“Bog je pravičen. Veruj!”
“Jezus je vir življenja!”
“Jezus je naš oče, prijatelj. Radi ga imamo.”
“Jezus je pot, resnica in življenje.”
“Postani Jezusov prijatelj. Ljubil te bo, varoval in spremljal na vsakem koraku.”
“Življenje brez Jezusa je prazno. Zato se potrudi, d aga boš spoznal.”
“Pomisli, kdo te vedno ljubi?”
“Jezus je tvoj najboljši prijatelj. On te ljubi. On je naša luč sveta. Z njim je lepo.”
“Zatajil/a Ga boš – On te še vedno ljubi. Odprl ti je nebesa. Sprejet/a si.”
“Če boste verovali, boste odrešeni.”
“Jezus nas neizmerno ljubi. Nikoli ne bo pozabil na nas.”
“Jezus nam odpušča grehe.”
“Jezus vas ljubi. Še vedno se lahko spreobrnete.”
“Življenje brez vere ne bo nikoli tako polno in srečno, kot življenje z Bogom.”
“Jezus je Božji sin. Sedi na desnici Očetovi v nebesih.”
“Jezus ljubi vse ljudi. Ima rad vse.”
“Blagoslov. Gospod miru naj vam da mir in sicer zmeraj in v vseh okoliščinah. Gospod naj bo z vami vsemi.”
“Jezus je delal čudeže. Ozdravil je gobavce, slepi so spet videli, gluhi pa slišali.”
“Jezus je delal čudeže. Hodil je po vodi, vodo je spremenil v vino, …”
Naj za konec izrečem povabilo vsem, ki to berete, sploh staršem tistih otrok, ki so se udeležili oratorija. Zadnji dan je bilo od udeležencev slišati nekaj žalostnih vzdihov. Najbolj me je nagovoril fant še ne dvanajstih let, ko je povedal, kako lepo mu je, ker se na oratoriju počuti tako napolnjenega, tako visoko. Njega in ostale jezi, ko ta napolnjenost s časom začne padati. Žal mnogim, včasih tudi animatorjem znano doživetje. Otroke sem malo pozvala, naj povedo kakšno idejo, kako bi to napolnjenost ohranjali po oratoriju. Isti deček je izstrelil: SKUPNOST.
Torej kakšno je moje vabilo?
Cerkev je skupnost. Animatorji smo skupnost, veroučni razred je lahko skupnost, župnija je skupnost in najpomembnejše – družina je skupnost!
Družine oz. starši! Vaši otroci iščejo Boga, tako kot Bog išče njih. Najlepši je trenutek, ko se najdemo. Skupnost to omogoča. Skupnost omogoča, da se najdemo posamezniki in razvijemo odnos in da se najdeta človek in Bog. Pri tem ge obenem za individualno izkušnjo kot skupinsko izkušnjo. V skupnosti se posamezniki med seboj polnijo. To jim omogoča rast. In otroci to z vsem srcem, z vso otroškostjo kar jo premorejo, iščejo, tako ali drugače. Včasih iščejo nekaj kar še sploh ne poznajo… Dajmo jim to omogočiti. Vsaka skupnost to omogoča drugače. Mi animatorji radi zapojemo, zmolimo, se pohecamo, smejimo, prisluhnemo drug drugemu, včasih se konstruktivno okaramo, včasih se razjezimo in spremo. Vse to pa počnemo z Bogom. Zaradi tega cvetimo. Bog iz vsega naredi nekaj spektakularnega! Naj bo to še največji problem in največja bolečina srca ali pa že tako dober odnos, poln zaupanja.
Ali Mu dovolimo delovati?
Ali se trudimo za naše skupnosti? Najmlajši hrepenijo po tem. Koliko jim tega zares damo? Dobre, trdne ali če so razbite, uničene, … Za našega Boga ni nič ovira!
Maruška Krajnc