Kip blaženega Anotna Martina Slomška se nahaja na antipendiju pod stranskim oltarjem svetih Petra in Pavla.
»Danes se posebej veselim z vami, ker bom za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. On je znamenje svetosti Cerkve na Slovenskem, priča Boga, ki vedno deluje sredi svojega ljudstva in v vsakem času in kraju kliče k evangeljski popolnosti in apostolski dejavnosti,« je papež Janez Pavel II. 19. septembra 1999 pozdravil množico (okoli 200.000 ljudi), zbrano na Betnavski poljani pri Mariboru. Namen njegovega drugega obiska pri nas je bil prav ta, da Slovencem »podari« prvega blaženega.
Slomšek je zagledal luč sveta 26. novembra 1800 kot prvi od osmih otrok v trdnem kmečkem domu na Slomu v župniji Ponikva. Tonček, kakor so prvorojencu Antonu pravili, se je s hvaležnostjo spominjal svoje matere: »Kar dobra mati v mlado srce zasadi, ne usahne vse žive dni.« Po zaslugi matere in kaplana Jakoba Prašnikarja, ki ga je uvajal v šolsko modrost, se je šolal v Celju, Ljubljani, Senju in Celovcu, kjer se je pripravljal na duhovniški poklic. Svoj vzvišen cilj je dosegel, ko je bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika.
Pomembno zgodovinsko dejanje škofa Slomška predstavlja prenos škofijskega sedeža iz Sv. Andraža v Maribor leta 1859. S tem je bistveno pripomogel, da je Štajerska ostala slovenska. Umrl je 24. septembra 1862. Njegov svetniški grob je v mariborski stolnici. Že doslej je bil Slomšek s svojo osebnostjo in s svojimi spisi učitelj zdravega rodoljubja, omike in svetosti, še bolj pa bo vernim ljudem svetil sedaj, ko je povzdignjen na oltar. Šola mu je bila silno pri srcu, zato ga lahko častimo kot zavetnika vseh, ki delajo v šolstvu.
Blaženi Anton Martin Slomšek goduje 24. septembra.