Godovi svetnikov so navadno postavljeni na dan njihove smrti, ki pomeni rojstvo za nebesa. Edini svetnik, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom, je Janez Krstnik, Jezusov predhodnik. Njegova vloga je ob prehodu iz stare v novo zavezo tako pomembna, da je Bog preroku Malahiju 500 let pred Kristusom navdihnil besede: »Glej, pošljem svojega angela/glasnika, da pripravi pot pred menoj.« Da je ta angel prav Janez Krstnik, je potrdil Jezus, ko je pridigarja ob Jordanu imenoval za največjega preroka in »več kot preroka«.

Evangelist Luka poroča, kako je Bog očetu Zahariji po nadangelu naznanil Janezovo rojstvo in kako je malo kasneje Marijo iz Nazareta obvestil o učlovečenju Jezusa, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi otrokovo ime, s katerim je naznačeno njegovo poslanstvo. Ime Janez se v hebrejščini zapiše Johanan in pomeni »Bog je milostljiv«. Janezu pravimo Krstnik, ker je oznanjal krst spokornosti in ker je tiste, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil ta vzdevek, ker je krstil tudi Jezusa in ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesijo. Janez je bil rojen, da Odrešeniku pripravi pot. To nalogo je izpolnil, ko je ob krstu v Jordanu predstavil Jezusa.

»Kaj bo iz njega?« se lahko vprašamo ob otrokovem rojstvu. Vsak človek je po Božjih načrtih enkraten in neponovljiv ter vsakemu je določena posebna naloga, ki jo mora izpolniti prav on in nihče drug. Na to ga morajo pripraviti predvsem starši in vzgojitelji.

Janez Krstnik goduje 24. junija.