Stranski oltar je posvečen prvakoma apostolov, svetima Petru in Pavlu, ki stojita v zidni vdolbini za oltarjem. Peter drži v rokah ključe, Pavel pa meč.

Petra imenujemo prvak apostolov, ker mu je Jezus določil vodstveno vlogo v svoji Cerkvi, Pavlu pa pravimo apostol narodov, ker je bil po posebni Božji izvolitvi največji misijonar vseh časov. Skupaj godujeta, ker sta skupaj dala življenje za Jezusa.

Peter je bil rojen v ribiški vasi Betsajda na severozahodni obali Genezareškega jezera. Jezus mu je takoj na začetku dejal: »Ti si Simon, Jonov sin, imenoval se boš Kefa.« Ta aramejska beseda pomeni skala, po latinsko petra, od tod ime Peter. Bil je vihravega značaja in Jezus ga je posebej vzgajal. Po milosti nadnaravne vere je izpovedal: »Ti si Kristus, sin živega Boga.« Nato je slišal odgovor: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev … Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva.« S temi besedami ga je postavil za svojega namestnika na Zemlji. Apostola Petra upodabljajo s ključi v rokah in mu pravijo nebeški ključar.

Po Jezusovem vnebohodu je bil Peter voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v mestu Antiohija, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Oznanjevanje je zapečatil z mučeništvom. Med Neronovim preganjanjem je bil križan z glavo navzdol.

Apostol narodov Pavel se je rodil okoli leta 10 po Kristusu v Tarzu, v glavnem mestu rimske province Kilikije na jugozahodnem delu Male Azije. Po rodu je bil Jud, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Po pravilu, da se mora vsak učenec judovske postave izučiti še kakšne praktične obrti, se je mladi Savel, kakor mu je bilo ime, naučil izdelovati šotore, tako da se je kasneje kot oznanjevalec evangelija preživljal z delom lastnih rok. Gorel je za Mojzesovo postavo in je zato preganjal Jezusove učence. Pred Damaskom ga je Jezus poklical za svojega apostola. Iz preganjalca Savla se je spremenil v navdušenega oznanjevalca evangelija. O njegovem delovanju poroča evangelist Luka v svetopisemski knjigi Apostolska dela, v kateri opisuje zgodovino prve Cerkve.

Pavel je obhodil velik del rimske države. Povsod je ustanavljal cerkvene občine in jih pozneje spodbujal s pismi. Ohranjenih je 14 Pavlovih pisem, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del svetega pisma. Umrl je mučeniške smrti v Rimu za časa cesarja Nerona. Kot rimski državljan je bil obglavljen.

Apostola Pavla upodabljajo z brado (ki je simbol filozofov), s knjigo (ki je povezana s pisatelji) in z mečem (ki predstavlja tako ostro Božjo besedo kot tudi orodje njegovega mučeništva). Največkrat je njegov kip na oltarjih skupaj s kipom svetega Petra. Zaradi njegovega tkalskega poklica se mu priporočajo tkalci, vrvarji, izdelovalci preprog in pletarji. Ker je ob spreobrnitvi padel s konja, je tudi zavetnik sedlarjev.

Sveti Peter in Pavel godujeta 29. junija.