Levi kip na levem stranskem oltarju Marije Božje Matere je brez atributov in zato je težje ugotoviti, katera svetnica bi to lahko bila. Tudi župnijske kronike o tem molčijo. Le sklepamo lahko, da je to morda sveta Ana, Marijina mati, saj ji je oltar tudi posvečen.
Ob spremembi svetniškega koledarja leta 1969 so godova svete Ane in njenega moža svetega Joahima združili, s čimer je bila poudarjena zakonska zveza, iz katere je izšel edinstven otrok, saj je Marija edino človeško bitje, ki je bilo že ob spočetju obvarovano madeža izvirnega greha.
Tako Joahim kakor Ana sta bila potomca kraljevega Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Ko sta se ta bogaboječa in pravična človeka poročila, sta si silno želela otrok. Pobožna zakonca sta vztrajala v zaupni molitvi in na stara leta sta le dobila tako želenega otroka – hčer Marijo (Mirjam).
Srečna starša Joahim in Ana sta imela hčer pri sebi le tri leta, potem pa sta jo po zaobljubi izročila v varstvo in vzgojo duhovnikom. Ko so se vrata svetišča za njo zaprla, je bilo njuno zemeljsko življenje dopolnjeno.
Ime Ana v hebrejščini pomeni milost, ljubezen in molitev. Ana je otroka izmolila in ga že pred rojstvom posvetila Bogu. Nič čudnega torej, da so se k sveti Ani po pomoč zatekale matere in nerodovitne žene, ki so videle svoje najvišje dostojanstvo v materinstvu. Priporočajo se ji za srečno poroko in skladen zakon. Žene se ji posebej priporočajo za srečen porod in za blagoslov otrok. Je zavetnica mater in vdov. Pri nas je bila sveta Ana tudi priprošnjica za srečno zadnjo uro, zato so ji posvečali pokopališke cerkve in kapele.
Sveta Ana in sveti Joahim godujeta 26. julija.