Zavetnica Kotelj in farne cerkve in sveta Marjeta.
Med svetnike, ki so povezani z ljudskimi običaji, sodi tudi sveta Marjeta. Naši predniki so jo častili kot mogočno priprošnjico v skupini štirinajstih pomočnikov v sili. Na slovenskih tleh je 51 cerkva svete Marjete in nešteto njenih kipov na oltarjih. Doktor Niko Kuret piše: »Po ljudskem mnenju za pravi god svete Marjete nihče ne ve. Lahko je to 10. ali 12., 13. ali 20. julija. Vrag se je namreč zaklel, da bo z repom podrl ves svet, ko bi vedel, kdaj goduje sveta Marjeta, tako jo sovraži. Saj je povsod naslikana z zmajem, ki ga drži na verigi. Legenda namreč pripoveduje, da se ji je v ječi prikazal hudič v podobi zmaja in jo skušal, pa ga je ukrotila.«
Legenda pripoveduje tudi, da je poganski duhovnik v Antiohiji imel hčer, ki ji je bilo ime Margareta, po naše Marjeta, kar v grščini pomeni biser. Njena lepota in milina sta v hišo privabili številne snubce. Oče jo je imel neskončno rad. Ko pa mu je Marjeta povedala, da jo je njena dojilja vzgojila v krščanski veri, se je raztogotil. Izročil jo je sodišču, kjer so jo z mučenjem hoteli pripraviti do tega, da bi se odpovedala krščanski veri. Vsa prizadevanja so bila zaman, zato je bila obsojena na smrt z obglavljenjem. Domnevajo, da je bila mučena med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana in da je umrla okoli leta 305.
Prve cerkve, posvečene sveti Marjeti, so na Slovenskem gradili že v 11. stoletju. Večino cerkva, ki imajo to mogočno priprošnjico kmetov ter zavetnico nosečnic, poroda in smrti za svojo patrono, pa je nastalo v poznem srednjem veku od 14. stoletja dalje.
Sveta Marjeta goduje 20. julija.