Enajsto tradicionalno srečanje na Prežihovi bajti na Preškem Vrhu ob spominskem muzeju pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, ki je bilo kot vsako leto na pisateljev god in rojstni dan, 10. avgusta 2013, je bilo posvečeno 120. obletnici pisateljevega rojstva in ga vsako leto organizirajo in pripravijo strokovni sodelavci Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM) – Muzeja Ravne. Ob tej priložnosti je izšel zbornik referatov z naslovom »Beseda o Prežihu«. Uredila sta ga Liljana Suhodolčan in Mirko Osojnik, v njem pa so zbrani prispevki vseh avtorjev, ki so v preteklih letih na Prežihovi bajti že predstavili svoje poglede in dognanja na izbrane tematske vsebine vsakoletnih srečanj.
Zbornik je v četrtek, 17. oktobra 2013, ob 19. uri v hotuljski splošnoizobraževalni knjižnici ponovno predstavil Mirko Osojnik. Moderatorka srečanja je bila Karin Dvornik, ob predstavitvi pa je sodelovala tudi domačinka, profesorica slovenščine Bojana Verdinek, ki je avtorica prvega referata v zborniku. Zbrane je njena predstavitev Prežihove prve knjižne zbirke Povesti (1925) tako zanimala, da so se zadržali ob njej najdlje. Vemo, da pisateljev prvenec v slovenski javnosti, verjetno tudi zaradi nemirnih političnih dogodkov tistega časa, ni dosegel pričakovanega odziva in je bil kljub ugodnim kritikam Voranc nad odzivom javnosti malo razočaran. Posebej je omenila novelo Borba, ki zelo nazorno predstavi očetova prizadevanja za dosego njegovega največjega cilja – lastne domačije in zemlje, obenem pa izredno slikovito in čuteče opiše prezgodnjo smrt sestre Ane.
Osojnik je med drugim povedal tudi nekaj o začetkih tradicionalnih srečanj: »Ko smo leta 2003 snovali prireditve ob 110-letnici rojstva našega velikega pisatelja, nismo mogli zaobiti našega Mitjo Šipka, vsestranskega kulturnega delavca in snovalca. Vsi vemo, da mu je druga ljubezen za petjem bila gledališka muza. Najprej je bil stari Karničnik v Samorastnikih v izvedbi domačega kulturnega društva, ko pa ga je dobesedno »zagrabil« Svetneči Gašper iz Prežihove novele Pot na klop, si takrat gotovo ni mogel misliti, da bo do danes odigral krepko čez tisoč uprizoritev. V nedeljo, 10. avgusta 2003, smo torej točno na Prežihov rojstni dan na tem mestu priredili ogled njegove monodrame Svetneči Gašper. Ker je bila kljub počitniško-dopustniškem obdobju udeležba na prireditvi več kot zadovoljiva, smo si rekli: ‘Naredimo to prireditev tradicionalno!’ In je šlo. Od tedaj dalje so naša druženja z velikim koroškim samorastnikom vedno večplastna in imajo vsako leto drugačne vzporednice.«
Pogovarjali so se še o drugih objavljenih referatih, o ilustracijah Prežihovih del, ki jih je v zborniku predstavila muzealka mag. Simona Javornik Ristič, pa o ženskih likih v Prežihovi literaturi, ki jih je razkrila mag. Marija Irma Vačun Kolar. Nikakor niso mogli zaobiti tudi Vorančevih biserov za najmlajše v zbirki SOLZICE, o katerih je v zborniku zapisala tehtno besedo dr. Dragica Haramija. Ker je bil Osojnik avtor dveh referatov o junakih iz Prežihove zbirke Samorastniki, je tekla beseda tudi o teh lepih novelah: – o Samorastnikih, ki jih najraje prebirajo ljudje, in o Ljubezni na odoru, za katero literarni kritiki menijo, da je najbolj močna in torej najboljša novela v celotni zbirki. Predstavili smo tudi objavljen referat novinarke Petre Kos, ki je aktualizirala Prežihov roman Požganica.
Osojnik je zbrane informiral še o novih delih o Prežihu, saj bodo v Kotljah naslednjo sredo predstavili spominsko publikacijo pod naslovom »In teče življenje pod Goro …«, ki sta jo izdala Občina Ravne na Koroškem in Prežihova ustanova. V njej bodo ob liku našega pisatelja in njegovih bratov predstavljene tudi druge pomembne osebnosti iz ravenske občine. Omenil pa je tudi pomembno prevajalsko novost, saj gospod Jozej Strutz iz Celovca zelo prizadevno prevaja Prežihova dela. Po prevodu treh poglavij iz potopisa Gosposvetsko polje, ki je izšlo pod naslovom Zima v Celovcu, je prevedel še celotno Jamnico, ki bo izšla v treh posameznih delih, naslednje leto pa se bo posvetil Prežihovi manj znani krajši prozi, ki jo je Prežihova ustanova izdala leta 2012 pod naslovom Dekle z mandolino. Bera Prežihovih del in del o Prežihu bo torej vedno bolj bogata.
Prijetno in domačno prireditev v hotuljski knjižnici pa so obogatili še štirje mladi Hotuljci, ki so na svojih instrumentih dokazali, da jim svet glasbe že zdaj ni več neznanka.