Cerkveni zvonik
Po postavitvi zidarskih odrov je bilo ugotovljeno, da omet po zvoniku ni v tako slabem stanju, kot je bilo pričakovati. Na nekaterih mestih, kjer je voda s strehe tekla po zvoniku, je bil popolnoma uničen, kar je bil tudi vzrok zamakanja strehe cerkvene ladje. Voda je našla svojo pot, na cerkvenem stropu so se pojavile neljube barve in kmalu zatem je začel omet odpadati. Najbolj so nas skrbeli obnovljeni oltarji, saj bi se lahko napili vode in začeli propadati. Kot dober gospodar župnija tega ni smela dopustiti. Poškodovan omet in deli, za katere se je pričakovalo, da bo omet v bližji prihodnosti odpadel, so se odbili. Obstoječi oplesk se je postrgal in nadomestil s fasadnim vodoodpornim apneno-cementnim ometom, ki preprečuje srkanje vode v notranjost, hkrati pa je tudi zračen, kar pomeni, da se stene navzven lahko sušijo.
Postavljen oder se je izkoristil tudi za obnovo ure v zvoniku, ki je sedaj točna. Ob pogledu na zvonik lahko že od daleč hitro ugotovimo, koliko je ura. Storjen je bil tudi velik podvig, in sicer so se iz zvonika odstranila velikanska golobja gnezda, prepojena z mušicami. Pri delu so Mladim župnije pomagali slovenski katoliški skavtski voditelji in voditeljice, ki so v Kotljah imeli državno srečanje najstarejše veje popotnikov in popotnic.
Zvonik je dobil novo podobo, in sicer je sedaj premazan s strupom proti lišajem in mrčesu, obrizgan z emulzijo in trikrat opleskan. Tudi številčnica in okraski okoli ure so bili obnovljeni. Izrisale so se urne številčnice in poslikala se je vsa profilacija. Kazalci so se očistili in ponovno prebarvali. Police na linah so bile zaščitene z marmornatimi policami, da lahko dež sproti odteka in ga zid ne srka vase. Špalete na linah pri zvonovih so bile dobetonirane, ob strešinah pa so bile urejene profilacije.
Cerkvena ladja
Na začetku se je celotna cerkev očistila s paro, s čimer so se odstranili prah in lišaji, ter se kot na zvoniku premazala s strupom in z emulzijo za preprečevanje razvoja alg.
Na ladji so naleteli na problem. »Cokel« je imel kar tri cementne sloje, ki so jih tekom let nanesli na steno, kar pomeni, da je bila stena zaprta in ni mogla dihati, zato je sama po sebi vlekla vlago v notranjost. Po natančnem premisleku se je »cokel« do enega metra višine okoli celotne cerkve in tudi v notranjosti odbil. Te cementne obloge so se nadomestile s sušilnim sanacijskim ometom, ki omogoča dihanje ter preprečuje vdor vode v stene in dvig vlage v višine. S tem se je omogočilo, da je cerkev zadihala in se začela sušiti tako zunaj kot v notranjosti.
Drenaža okoli južne kapele se je izkopala že pred obnovo, s sušilnim ometom pa se je ustavilo vlaženje. Tako se je cerkev docela rešila pred vlago in le zidovi se morajo še posušiti.
»Cimzi« – polkrožna fasada, ki se zaključi tik pod streho ter daje cerkvi umetniški in starinski videz – so bili uničeni, zato jih je bilo potrebno popolnoma odstraniti in nadomestiti z novimi. Spretne roke pridnih zidarjev so polkrožne krivine hitro in elegantno uredile.
Pobarvala so se okna in mreže, ki so se predhodno zbrusile. Okoli vitrajev v južni kapeli so se namestile hrastove letve. Tudi police so se popravile in pobarvale s hidrostop elastik maso. Leseni deli so bili prebarvani s sandolinom. Manjši problem je predstavljala lopa, kjer je strop v celoti odpadal in ga je bilo potrebno zamenjati.
Na koncu se je celotna cerkvena ladja postrgala, očistila in trikrat opleskala s silikatno fasadno barvo v odtenku po izbiri Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vsa profilacija se je obnovila, ometi na kupoli pa so se dodelali.
Ostanek zgodovine
Pod ometi okoli zvonika in prezbiterija so bili odkriti vzidani kamni, prevlečeni z več cementnimi plastmi, ki so se odstranile. Kamni, pričevalci zgodovine, so se ohranili in sedaj dajejo popolnoma drugačno podobo in vrednost temu starinskemu sakralnemu objektu. Dotrajane kamnite odkapne police na stebrih prezbiterija so se zamenjale in se uredile s sanirno malto. S stičenjem so se dozidali manjkajoči deli.
Kot zanimivost naj zapišemo, da je bila cerkev nazadnje obnovljena leta 1973. V župnijski kroniki beremo, da je bil blagoslov na lepo nedeljo, 22. julija. Slovesnost je vodil današnji mariborski pomožni škof, dr. Jožef Smej, takrat še kanonik. »Sv. maša je bila zunaj cerkve na pokopališču – peli so združeni pevski zbori Mežiške doline, pod vodstvom g. župnika Kotnika iz Raven.«
Okolica cerkve
Zemlja se je globoko odkopala in se nadomestila s peskom, pod katerim so speljani odtoki, tako da voda med dežjem ne more teči proti temeljem, temveč vstran. Pesek za ureditev cerkvene okolice je prispevalo Komunalno podjetje Log.
Grobovi so bili zaščiteni in na koncu očiščeni. Zahvala velja vsem lastnikom, katerih nagrobniki so se morali odstraniti, da so se lahko ometi obnovili. Na župnijske stroške so se spomeniki vrnili v prvotno stanje.
Tako se je 1. novembra po napornih 36 sončnih dnevih obnova zunanjosti cerkve svete Marjete zaključila. Potrebni so bili trud, žrtvovanje, usklajevanje in organizacija. Veliko prostovoljcev je pomagalo in omogočilo, da se je celotna investicija tako hitro uredila.
Zahvala
Zahvaliti se je potrebno 26 gospodinjam, ki so enkrat ali večkrat pripravile okusen topel obrok za naše delavce. Tako so veliko prispevale k obnovi, saj bi bil račun precej večji, če bi bilo potrebno plačati še hrano. Iskrena hvala vsem.
Zahvala gre pridnim moškim rokam, ki so junija pomagale kopati drenažo, na koncu pa so odkopale še ves odbiti omet. Organizirale so se tri velike delovne akcije, kjer se je uredila večina okolice cerkve. Iskrena hvala.
Zahvala je namenjena izvajalcu Splošni gradbeni dejavnosti, Dominiku Rajšpu, s. p., in vsem zaposlenim za zelo natančno, korektno, profesionalno in kvalitetno delo. Z izvajalcem je župnija zelo zadovoljna, saj je delo potekalo tekoče in brez zastojev. Iskrena hvala.
Posebna zahvala gre Francu Hermanu, ki je bil nenehno dosegljiv na telefonu in takoj pripravljen priskočiti na pomoč s traktorjem ali brez. Vedno je uredil, kar je bilo potrebno. Posebne zasluge ima za to, da sedaj ura v zvoniku deluje. Bog povrni.
Iskrena hvala Marku Kocuvanu za vse ideje in za pomoč. Priskrbel je maketo cerkve ter si prizadeva, da ta nenehno raste in se dopolnjuje.
Andrej Uran je s svojim bagrom na lastne stroške izkopal celotno zemljo okoli južne kapele. Za njegov radodarni prispevek se župnija zahvaljuje.
Srečko Prislan je hitro priskočil na pomoč in uredil mreže na zvoniku, da ptice ne morejo prileteti v notranjost, graditi gnezd in onesnaževati zvonov. Iskrena hvala.
Zahvala gre Milanu Štreklju, ki je bil vedno pripravljen poskrbeti za težja dela.
Iskrena hvala Franciju Kotniku, ki je odpeljal ves odbiti omet.
Zahvaljujemo se Gostilni Ott za ustrežljivost in kvaliteto, saj so po zelo ugodni ceni poskrbeli za dopoldanske malice za delavce.
Iskrena hvala Kolpingovi družini Kotlje in njenemu predsedniku, ki sta financirala pijačo za delavce.
Nenazadnje pa iz srca hvala pridni Katici Galinec, ki vestno pomiva in nenehno skrbi, da je v župnišču vse na svojem mestu. Tako lepo je skrbela tudi za delavce.
Zadnji teden, ko so se dela zaključevala, je bilo potrebno veliko potrpežljivosti, natančnosti in veselja, da se je uredilo pokopališče, odstranil gradbeni material, navozil sveži pesek ter da se je pometlo in počistilo. Za to gre iskrena zahvala vsem mladim, posebej Alešu Zormanu in Martinu Štreklju, ki so se trudili in med obnovo pomagali, kjer se je le dalo.
Na koncu naj gre glavna zahvala Tomažu Kocuvanu, ki je celotno akcijo s podporo ŽGS organiziral in vzorno izpeljal. Dobro je, da so v našem kraju ljudje, ki vidijo potrebo (v našem primeru propadajočo fasado župnijske cerkve) in nanjo odgovorijo. Z njegovo pomočjo se je cerkev ohranila za naslednje generacije.
Iskrena hvala vsem pridnim prostovoljcem: Alešu Zormanu, Danilu Vušniku, Dragu Plešniku, Ernestu Kocuvanu, Ivanu Zormanu, Izidorju Jamniku, Jakobu Kolmanu, Marjanu Plohlu, Milanu Štreklju, Tomažu Kocuvanu, Vinku Gostenčniku, Vinku Skitku, Florijanu Času, Marku Kocuvanu, Andreju Uranu, Ivanu Prazniku in Martinu Štreklju.
Iskrena hvala vsem gospodinjam: Aljoši Pavšar, Anici Kolman, Anki Lesjak, Dragici Gorenšek, Jožici Praznik, Justi Lahovnik, Katici Galinec, Kristini Gorenšek, Milki Breznik, Minki Petrič, Mojci Lichteneger, Nadi Naveršnik, Majdi Rotar, Roziki Urnaut, Dragici Šipek, Majdi Verhnjak, Tereziji Pepevnik, Ivici Herman, Mariji Černe, Veroniki Kocuvan, Janji Hudopisk, Mariji Mlakar, Vidi Senica, Jožici Laznik, Marjeti Strahovnik in Zinki Obretan.
Iskrena zahvala vsem in Bog vam povrni dobroto.
Financiranje
Pri končnem obračunu vseh storjenih del je bilo ugotovljeno, da je bila obnova zvonika cenejša in popravilo cerkvene ladje dražje. Račun je znašal 39.000 EUR. Zbranih je bilo 90 % sredstev celotne investicije (prilive se je lahko sproti spremljajo na maketi, ki je počasi rasla v lopi ob vhodu v cerkev). Iskrena zahvala velja vsakemu, ki si prizadeva za skupno hotuljsko cerkvico. Župnija je vesela odzivov in pomoči. Hvala za vsak dar in prispevek po lastnih zmožnostih.
Za konec
Tri leta so se iskali načini in rešitve, kako bi se lotili obnove propadajočega zvonika. Od aprila, ko se je poklicalo več izvajalcev ter se je na podlagi predračunov in ponujenega odločilo za končnega izvajalca, je bilo potrebno iz dneva v dan veliko organizacije in usklajevanj. Poskrbelo se je za vse malenkosti, ki so bile na koncu bistvenega pomena. Uredilo se je veliko manjših in neopaznih stvari, ki so se sproti pokazale, ter tako smo dali celotni obnovi še dodaten pridih svežine. Z upoštevanjem nasvetov strokovnjakov, z iznajdljivostjo in z realizacijo je obnova uspešno končana. Z lastnim delom se je občutno zmanjšal končni račun in celotna obnova se je hitreje odvijala. V nebesih bo povrnjeno vsakemu po njegovih delih.
Tako je župniji uspel še en ogromen projekt, ki se ga je po Božji milosti uspešno izpeljalo. Hvala ljubemu Bogu za toplo jesen, za varnost pri delu in za zagon ter hvala vsem dobrim ljudem za njihov prispevek, da se je ta investicija sploh lahko uresničila. Bog povrni!